SREČNO IN USPEŠNO 2017!

/in /by

Koledniki

Dragi člani, spoštovani prejemniki priznanj Naša Slovenija,

 soustvarjalci, prijatelji, simpatizerji in podporniki gibanja

KULTURA – NATURA SLOVENIJA,

V LETU 2017

vam želim/o veliko osebnega zadovoljstva ter

uspehov pri vaših dragocenih, raznolikih

prizadevanjih za ohranitev naše skupne

slovenske kulturne in naravne dediščine / krajine.

VSE DOBRO VSEM!

Slavko Mežek, predsednik

KD KULTURA  – NATURA SLOVENIJA

………….

…………..

Pa še to:
– odprt je razpis za priznanja Naša Slovenija 2016
(podelitev bo 6. maja v Vipavi – dobrodošli),
– začeli smo s celoletnim jubilejnim dogajanjem ob 20-letnici projekta Slovenski kozolec
(naslednji dogodek bo 4. februarja 2017 na Ziljski Bistrici)
– ustanavljamo butično popotno agencijo (v ponudbo izletov in ekskurzij
imamo namen vključiti ves programski potencial našega gibanja in
že uveljavljenega projekta (Ne)znano zamejstvo)
– pridružil se nam je projekt / festival Ringaringaraja
(raziskovanje in oživljanje otroških rajalnih, gibalnih, družabnih iger) itd.
(več na www.kultura-natura.si)

Koledniki 2

20. OBLETNICA USTANOVITVE GIBANJA ZA OHRANITEV SLOVENSKEGA KOZOLCA

/in /by

V soboto, 17. decembra, so se v Rutu v Baški grapi spomnili 20. obletnice ustanovitve gibanja za ohranitev slovenskega kozolca. Začelo se je pravzaprav že prej, s knjigo Slovenski kozolec – The Slovene Hay-rack (fotograf Jaka Čop, etnolog dr. Tone Cevc, prevod dr. Irena Šumi) ter istoimensko razstavo maket in risb (arhitekt Boran Hrelja) – obe sta vzpodbudili velik odziv slovenske  javnosti.

Na pobudo Slavka Mežka, takrat založnika omenjene knjige, danes pa predsednika gibanja za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine Kultura-Natura Slovenije (gl. www.kultura-natura.si), je bil tako 14.12.1996 v Rutu s podporo domačinov skoraj 50 občin in številnih simpatizerjev ustanovljen projekt Slovenski kozolec, ki deluje še danes. Takrat so ob vhodu v vas obnovili prvi kozolec – samec s prepoznavnimi okroglimi kamnitimi stebri, last domačinke Fani Trojar. Dela so izvedli vaščani Simon Brovč, Srečko in Ivan Kemperle ter takratni predsednik KS Milko Bizalj.

Gibanje se je hitro razširilo po vsej Sloveniji in v zamejstvu, povezuje čez 600 zglednih gospodarjev – lastnikov kozolcev, pripravlja predavanja, spodbuja šolske raziskovalne naloge, obnovljenih je bilo preko 200 kozolcev, razstava je bila postavljena 122 krat itd.

Krajevna skupnost Rut – Grant je še danes simbolično domovanje projekta, s številnimi kozolci, toplarji in samci ter seniki pa izjemni pomnik – muzej kmečke arhitekturne in etnološke dediščine na prostem, ki na vsakem koraku ponuja izzive za oživljanje starih in snovanje novih vsebin.

Jubilej projekta Slovenski kozolec bo vzpodbuda za delavno nadaljevanje (razstave, Srečanja pod kozolci, obnovitve, vključitev v kulturni turizem in trajnostni razvoj podeželja itd.), dogajal se bo širom Slovenije in po zamejstvu. S pismom podpore je naštetim prizadevanjem in lastnikom kozolcev izrazil naklonjenost tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan ter prevzel častno pokroviteljstvo. Podpirata pa ga tudi dve angleški fundaciji, to je The Headley Trust in The North of England Civic Trust. Prva je že omogočila obnovo precej obrabljene razstave in priprave jubilejnega programa, druga pa se z oblikovanjem stalnega mednarodnega kulturno-izobraževalnega centra želi vključiti v revitalizacijo KS Rut-Grant, posredno pa tudi cele Baške grape. Zamisel je predstavila v evropskem projektu ENtopia, Občini Tolmin pa poslala predlog pogodbe o sodelovanju. Če bo vse prav, bo prva mednarodna delavnica za študente arhitekture, etnologije, kmetijstva in turizma že poleti 2017.

No, naslednji dogodek Slovenski kozolec včeraj, danes, jutri bo že 4. februarja na Ziljski Bistrici. Kozolec bo tako (spet) povezal Ziljane, KS Rut – Grant, Baško grapo in Innichen, pokrovitelj pa bo generalni konzulat RS v Celovcu.
Rut 17 9
Rut 1916 1
Rut 1916 1
Rut 17 1

 

PISMO PODPORE: DEJAN ŽIDAN, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

/in /by

20-LETNICA PROJEKTA SLOVENSKI KOZOLEC

 Gibanje za ohranitev “…spomenika slovenske ljudske arhitekture – kozolca…” temelji na dokumentarni foto monografiji Slovenski kozolec – The Slovene Hay-rack (Jaka Čop, dr. Tone Cevc, Irena Šumi; Agens Žirovnica, 1993) in razstavi arhitekturnih maket in risb (Boran Hrelja; 1994, doslej 121 postavitev doma in po svetu). Zaradi velikega odziva javnosti je bilo gibanje formalno ustanovljeno 14. decembra 1996 v Rutu nad Baško grapo. Povezuje več kot 600 zglednih lastnikov kozolcev po Sloveniji in v zamejstvu, veliko ljubiteljev, strokovnjakov in obrtnikov, spodbudilo je obnovo več kot 200 objektov, …, ter je še vedno živo in aktualno.

V jubilejnem letu bomo pripravili vrsto dogodkov, razstav, predavanj, delavnic, Srečanj pod kozolci ipd. širom Slovenije, v zamejstvu in celo med Slovenci po svetu.

Načrtovane dogodke bodo gostile številne slovenske občine, šole, različne organizacije in društva, lastniki kozolcev v posameznih vaseh

Izšla bo tudi knjiga Srečanja pod kozolci (avtor: ustanovitelj in skrbnik projekta Slavko Mežek s sodelavci).

Častno pokroviteljstvo celoletnega jubilejnega programa Slovenski kozolec včeraj, danes, jutri je prevzel minister za kmetijstvo in prehrano Republike Slovenije g. Dejan Židan.

Projekt Slovenski kozolec – The Slovene Hay-rack podpirata tudi dve angleški fundaciji: The Headley Trust in NECT – The North o England Civic Trust.

Prilagamo vabilo na prvi dogodek.

PISMO PODPORE

VABILO

THE HEADLY TRUST

/in /by
Logo
The Headley Trust is a grant-making trust that supports the conservation and recording of heritage, primarily in South Eastern Europe.  Raising awareness of heritage issues, supporting the capacity of new heritage NGOs, and training the next generation of conservation and heritage professionals.
The Headley Trust je podprl priprave na jubilejno leto projekta Slovenski kozolec. Z donacijo je omogočil restavriranje razstave –  arhitekturnih maket, ki so bile po 121 postavitvah močno  poškodovane. V letu 2017 bodo nadaljevali s podporo tega, pa tudi drugih projektov gibanja Kultura-Natura Slovenija (npr. razstava SK v GB; novi projekt CulTour – kulturni oz. heritage turizem itd.).

PROJEKT SLOVENSKI KOZOLEC 1996 – 2016

/in , /by

SREČANJA POD KOZOLCI

 

Zgodbo o prizadevanjih za ohranitev naših kozolcev je že leta 1993 začela dokumentarna slovensko-angleška fotomonografija Slovenski kozolec – The Slovene Hay-rack (fotografije Jaka Čop, tekst dr. Tone Cevc, založnik AGENS Žirovnica). Značilni spomenik slovenske ljudske arhitekture od leta 1994 dalje uspešno predstavlja tudi istoimenska razstava arhitekturnih maket in risb (avtor: arhitekt Boran Hrelja, ki odtlej živi v Torontu).

»Razstavljeni modeli so nastali na osnovi študija posameznih stavb na terenu. Modeli odkrivajo tipološko bogastvo slovenskega kozolca. Napravljeni v različnih merilih (1:50 do1:125). Modeli so razvrščeni v zapovrstju, ki naglaša postopno razvojno rast kozolcev.«  (dr. Tone Cevc). Razstava Slovenski kozolec je doslej že 121-krat   navdušila mnoge mlade in odrasle ljubitelje slovenskega ljudskega stavbarstva v Sloveniji in tujini.

 

Knjiga in razstava sta postopno spodbudili nastanek svojevrstnega civilnega gibanja za ohranitev kozolca – »… spoznavnega znamenja Slovenije…«. Ustanovljeno je bilo 14. 12. 1996 v Rutu nad Baško Grapo, kjer ima še danes nekakšen domicil. Doslej je bilo skozi različne pobude obnovljenih ali rešenih več kot 200 objektov. V projektu je sodelovalo blizu 60 občin, preko 600 zglednih lastnikov dobro ohranjenih in še vedno uporabljanih objektov, mnogo zanesenjakov, šolarjev, študentov in strokovnjakov. O kozolcu in o naših prizadevanjih so pisali in poročali skoraj vsi slovenski, pa tudi tuji javni mediji. »…Slovenci so kozolec spet opazili… Žal so mu dnevi šteti…«. (TV SLO)

Dvajsetletnico gibanja Slovenski kozolec bo obeležila vrsta dogodkov, predavanj, razstav, popotovanj in srečanj pod kozolci po vsej Sloveniji in v zamejstvu.

K sodelovanju vabimo tudi turistična društva, pokrajinske turistične zveze, TICe in kmetijske svetovalne službe, še posebej pri organizaciji razstav ter načrtovanju svojevrstnega celoletnega turistično-etnološkega popotovanja SREČANJA POD KOZOLCI. Predstaviti in povezati želimo ohranjene in še vedno uporabljane objekte, vzorne lastnike kozolcev, domače mojstre (tesarje, krovce, poznavalce) ter (male) kraje, ki jih ti živi spomeniki ljudske arhitekture ter mnogoterih podeželskih tradicij, znanj in obrti prepoznavno označujejo. Seveda se bomo ob tem tudi poveselili, tako kot je (bilo) pod kozolci v navadi.

Vsaki pokrajini bomo namenili zaokrožen vikend, začeli bomo 14.12. v Rutu nad Baško Grapo. Podroben program, datume in traso turneje bomo oblikovali do začetka novembra.

Več informacij boste našli na www.kultura-natura.si – razpis SLOVENSKI KOZOLEC. Če želite sodelovati in imate dobrodošle zamisli in pobude, pokličite ali pišite na: USTANOVA POTI KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJA – PROJEKT SLOVENSKI KOZOLEC, Kropa 72, 4245 KROPA. GSM 070 554232; e-mail: pkdslovenia@gmail.com

                                               

                       

                               

 

 

 

ANTON JANŠA, CESARSKI ČEBELAR ZA VSE ČASE

/in /by

 

FAKSIMILNI KOMPLET

 “PO BEČELAH SE VIŽEJ”

 Cilj:  čebelarjem po svetu, čebelarskim zvezam, raziskovalnim ustanovam in strokovnim knjižnicam bomo z »učbenikom za vse čebelarje«  predstavili »… čebelarja za vse čase…« – Antona Janšo, pa tudi večstoletno slovensko čebelarsko znanje, tradicijo, pa tudi avtohtono kranjsko čebelo.

Zakaj prav Anton Janša in njegov skoraj 250 let star učbenik?

»… Prvi cesarsko-kraljevi učitelj čebelarstva – umni Kranjec Anton Janša…« je okoli 1770 pod okriljem cesarice Marije Terezije na Dunaju in po cesarskih deželah širil nova čebelarska znanja. Njegov nauk je še danes aktualen in na moč cenjen po vsem svetu.

Leta 1775 je na Dunaju posthumno izšel Janšev čebelarski učbenik DAS ANTON JANSHA HINTERLASSENE VOLLSTÄNDIGE LEHRE VON DER BIENENZUCHT (Wien 1775; Joseph Münzberg).

Leta 1792 je Janez Goličnik, župnik iz Griž pri Žalcu, delo prevedel v slovenščino in ga natisnil v Celju: ANTONA JANSHAJA POPOLNOMA PODVUZHENJE SA VSSE ZHEBELLARJE. To je bil prvi natisnjeni čebelarski učbenik v slovenščini!

Gornjima dvema temeljnima učbenikoma v prvotni obliki je v kompletu dodana tudi slovensko-nemška študija PO BEČELAH SE VIŽEJ (več avtorjev)…”.  

Cilj:  čebelarjem po svetu, čebelarskim zvezam, raziskovalnim ustanovam in strokovnim knjižnicam bomo z »učbenikom za vse čebelarje«  predstavili »… čebelarja za vse čase…« – Antona Janšo, pa tudi večstoletno slovensko čebelarsko znanje, tradicijo in avtohtono kranjsko čebelo.

Raritetni, imenitno oblikovani faksimilni komplet je že natisnjen in pripravljen za razpošiljanje naslovnikom.

CENE

  1.   FAKSIMILNI KOMPLET PO BEČELAH SE VIŽEJ (vse tri publikacije, ročno izdelani ovitek): 100 EUR, poštnina
  2.   DAS ANTON JANSHA HINTERLASSENE VOLLSTÄNDIGE LEHRE VON DER BIENENZUCHT (Wien 1775; Joseph Münzberg): 45 EUR
  3.  ANTONA JANSHAJA POPOLNOMA PODVUZHENJE SA VSSE ZHEBELLARJE (Janez Goličnik): 45 EUR
  4.  slovensko-nemška študija PO BEČELAH SE VIŽEJ / MACH ES WIE DIE BIENEN: 15 EUR
  5.  naslovnica 1 ali 2 ali podoba Antona Janše ali Janeza Goličnika na ročno izdelanem papirju: 10 EUR
  6.  1. – 5.: poštnina

 

 

 

 

PREJEMNIKI PRIZNANJ NAŠA SLOVENIJA 2015

/in /by

PREJEMNIKI PRIZNANJ NAŠA SLOVENIJA 2015

Odbor za podelitev priznanj Naša Slovenija 2015 v sestavi dr Herta Maurer-Lausegger (Inštitut za slavistiko Univerze v Celovcu), dr. Jožica Škofic (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU) in Slavko Mežek (predsednik gibanja Kultura-natura.si) je na seji dne 4. 1. 2016 pregledal pravočasno prispele in ustrezno utemeljene predloge (skupaj 21) ter izbral naslednje prejemnike:

  1. kategorija: OHRANJANJE DEDIŠČINE
    – izjemni dosežki na področju ohranjanja, obnavljanja in izboljševanja kulturne dediščine/krajine na naslednjih področjih:
    – posamične zgradbe ali naselja na podeželju ali v mestu,
    – industrijski in gradbeni objekti in območja,
    – kulturna krajina: zgodovinski parki in vrtovi, večje območja oblikovane narave ali območja kulturnega, okoljskega ali/in kmetijskega pomena,
    – arheološka najdišča,
    – umetniška dela in (etnološki) predmeti oz. zbirke, ki imajo umetniški oz. zgodovinski pomen:

–   GRADIŠČE NA TURNAH, Svatne na Koroškem (Miklova Zala)                                           –   PETROVČEVA HIŠA, HIŠA IGNACIJA BORŠTNIKA, Občina Cerklje                                –   DVOREC BUKOVJE, Dravit Dravograd

  1. kategorija: RAZISKOVANJE IN UVELJAVLJANJE DEDIŠČINE
    – izjemne raziskave in razstave, ki so pomembne za vrednotenje, uveljavljanje in ohranjanje kulturne dediščine/krajine v Sloveniji:

–  DRUŠTVO LAUFARIJA CERKNO, Cerkno

–  DRUŠTVO GOSPODINJ IN DRAMSKA SKUPINA PLANINA PRI AJDOVŠČINI

  1. kategorija: ZASLUGE POSAMEZNIKOV ali ORGANIZACIJ
    – zaslužni posamezniki, organizacije in podjetja, ki že dalj časa delujejo na področju ohranjanja, varovanja, uveljavljanja in izboljševanja kulturne dediščine/krajine ter pri tem dosegajo izjemne dosežke v slovenskem merilu:

–  Dr. JANKO ZERZER, Celovec

–  SKS PLANIKA, Ukve – Kanalska dolina

–  KUD LA CASA DE KAMNA (Cecilia Prenz, Dušan Kopušar), Kamna Gorica

  1. kategorija: IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN OZAVEŠČANJE
    – izjemni dosežki na področju izobraževanja, usposabljanja in ozaveščanja na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine/krajine:

–  DUŠICA KUNAVER, Ljubljana

–  JANEZ MEDVEŠEK, Ljubljana

–  STOPETKRAT O ŠOŠTANJU V ENEM ODSTAVKU, Občina Šoštanj

 

Ugotovitve in priporočila

 

– Odbor ugotavlja, da so prav vsi prispeli predlogi predstavili zgledna prizadevanja predlaganih pri ohranjanju naše skupne dediščine. Za poslane predloge se odbor zahvaljuje vsem predlagateljem. Žal je zaradi uveljavljenih kriterijev število priznanj omejeno.

– Odbor zato predlaga, da se do naslednjega razpisa za priznanja Naša Slovenija 2016 sistematično obišče in spozna današnje delo in uspešnost vseh dosedanjih nominirancev, ki zaradi kriterijev doslej (še) niso prejeli priznanj Naša Slovenija.

– Odbor predlaga, da se vse prejemnike priznanj in ostale nominirance povabi k tesnejšemu neposrednemu sodelovanju pri vodenju in nadaljnjem razvoju gibanja Kultura–natura Slovenija. Tako bo moč izjemno pestro in bogato mrežo bolje povezati in izkoristiti nedvomni vsebinski, organizacijski in kadrovski potencial, ki ga predstavljajo.

– Odbor predlaga, da se vse dosedanje prejemnike in nominirance povabi na svečano podelitev priznanj Naša Slovenija 2015. Datum in kraj svečane podelitve bosta znana najkasneje do 11. 1. 2016.

– Odbor in gibanje ponovno izražata hvaležnost koroškemu slikarju – poetu Gustavu Janušu, ki je za letošnja priznanja Naša Slovenija daroval svoja likovna dela.

 

V Kropi, 4. 1. 2016