GIBANJE KULTURA – NATURA SLOVENIJA V LETU 2018

SREČNO, USPEŠNO IN USTVARJALNO LETO 2018,

dragi sodelavci, podporniki in prijatelji  

skupne slovenske kulturne in naravne dediščine!

KULTURA-NATURA.SI vztraja pri začrtani organizacijski shemi in programski usmeritvi, ki je nevsiljivo spodbudila mnoge k sooblikovanju izjemno bogate in razvejane mreže skrbnikov slovenske kulturne in naravne dediščine / krajine. Poleg redne društvene dejavnosti bomo tudi v obdobju  od letošnje do prihodnje jeseni vztrajali pri naslednjih utečenih projektih:

PRIZNANJE NAŠA SLOVENIJA 2017: takoj po novem letu bomo že osmič zapored objavili razpis. Zamujamo zaradi zapleta pri načrtovanem odkupu “hiše kulture” v kropi. Razmišljamo o novi kategoriji: morda bi veljalo predstaviti in nagraditi izstopajoče sponzorje / donatorje / mecene in z njihovim zgledom spodbuditi vedno nove. Pogovarjamo se tudi o nagrajevanju piscev / avtorjev novih knjig / monografij / likovnih in video-sporočil o naši kulturni in naravni dediščini, morda celo v obliki samostojnega vsakoletnega (tematskega) razpisa.

SREČANJE GIBANJA KULTURA-NATURA SLOVENIJA: če prej ne, zagotovo ob podelitvi priznanj Naša Slovenija 2017, to pot v RAZKRIŽJU (gl. www.razkrizje.si).

SLOVENSKI KOZOLEC: v začetku letošnjega leta začrtane pobude in dejavnosti (gl. arhiv; razstave, predavanja, UNESCO-pobuda, širitev mreže itd.) bodo zapolnile ne le eno, ampak vsaj pet kontinuiranih let.

PO BEČELAH SE VIŽEJ: 20. decembra je bil v OZN razglašen SVETOVNI DAN ČEBEL. Čestitamo vsem zaslužnim, še posebej predlagatelju, Čebelarski zvezi Slovenije in predsedniku Boštjanu Noču.  Predvidevamo, da bo nekaj zanimanja tudi za naš projekt Po bečelah se vižej in za  naše knjižno sporočilo o “cesarskem čebelarju” Antonu Janši in večstoletni tradiciji čebelarstva pri nas.

(NE)ZNANO ZAMEJSTVO. Junija letos smo v Trstu z dijaki kamniške gimnazije odmevno obeležili že 700. ekskurzijo (od leta 2000 dalje)! Naših popotovanj po Tržaškem, Goriškem, Benečiji, Reziji, Kanalski  in Ziljski dolini, Rožu, Podjuni, v Pavlovo hišo na avstrijskem Štajerskem, v Porabje ter semtertja tudi med Slovence na Hrvaškem (vsega skupaj 18 poti) se udeležujejo predvsem devetošolci in srednješolci, pa tudi odrasli (“3. univerze”, šolski kolektivi, kulturna in druga društva…). Veriga zamejskih sodelavcev je ena večjih dragocenosti  ter potencial našega gibanja, programi pa so tudi dragocena info-baza za mnoge, ki se z našo pomočjo k našim sosedom odpravljajo sami.

KULTURA-NATURA.SI je “posvojila” tri stare / nove projekte:

RINGARINGARAJA: odkrivanje, zbiranje, oživljanje (starih) otroških rajalnih, gibalnih, družabnih ipd. iger. Projekt temelji v imenitnem priročniku Gibalne in rajalne igre (avtorica prof. Gordana Schmidt s študenti PF; ponatis), udejanja pa se tudi v občasnem potujočem čezmejnem “festivalu”. Moto: Igra je otrokova brezmejna pravica!

DPOM Logo

MOJSTRI PEVCI: projekt je s ciklom koncertov uspešno obeležil 100-letnico rojstva Antona Dermote in 80-letnico Zlate Ognjanovič (Kropa, Dunaj, Bled), potem pa je zaradi neodzivnosti domačega “uradnega” okolja in blamažnega “financiranja” s strani MK in OR začasno potihnil. Oživljeni projekt bo uveljavljal mlade pevke in pevce, (slovensko) vokalno glasbo ter pripravljal (mednarodne) pevske tabore za mlade soliste in vokalne skupine.

KRISTININI VEČERI: namenjeni so oživljanju pozabljene podobe kroparske pesnice Kristine Šuler, slovenskih pesnic in “ženske” poezije nasploh. Poleg literarnih srečanj načrtujemo bienalni razpis za nova pesniška, morda tudi prozna dela, na katerem bodo sodelovale domače in tuje avtorice.

K. Šuler - prva stran 001 (1)

Skupaj s Slovenci s Hrvaške smo uspešno kandidirali in pridobili mednarodni ERASMUS – plus projekt. Skupaj s partnerji ga bomo izvedli sredi maja 2018, v njem pa bo lahko dober teden dni sodelovalo 12 mladih sodelavcev.

Veliko smo stavili tudi na novo domovanje gibanja, na t.i. Hišo kulture v Kropi. Žal nam odkup stare hiše ni uspel oz. so v projekt povabljeni “partnerji” vstopili s figo v žepih; lastniki stare hiše so od prodaje odstopili tik pred Božičem. Škoda.

A vse je za nekaj dobro, pravijo… Živeli pa videli….

Slavko Mežek, predsednik

NOVO! RINGARINGARAJA! Sodelujte v globalnem otroškem projektu!

IGRA JE OTROKOVA BREZMEJNA PRAVICA!

RINGARINGARAJA: odkrivanje, zbiranje, oživljanje (starih) otroških rajalnih, gibalnih, družabnih ipd. iger. Projekt temelji v imenitnem priročniku Gibalne in rajalne igre (avtorica prof. Gordana Schmidt s študenti PF; ponatis), udejanja pa se tudi v občasnem potujočem čezmejnem “festivalu” Ringaringaraja.

Pridružite se nam v globalnem otroškem projektu. Priročnik Ringaringaraja (Gibalne in rajalne igre za otroke; 200 iger iz vse Slovenije) želimo kot praznično darilo poslati vsem slovenskim vrtcem, šolam, društvom in tečajem slovenskega jezika po Sloveniji, v zamejstvu in po svetu. Povabili jih bomo k sodelovanju: (slovenski) otroci bodo ob pomoči staršev in mentorjev zbrali in nam poslali otroške igre, ki se jih igrajo v svojih okoljih širom sveta, po naše in po “njihovo”. Iz zbranega gradiva bo nastala nova knjiga

Postanite donator projekta! (En izvod priročnika stane 25 EUR (vključena je tudi povprečna poštnina).

Naročilo pošljite na elektronski naslov pkdslovenia@gmail.com. Hvala.

Otroci vam bodo hvaležni.

 

Logo DPOM

POBUDA ZA REŠITEV “(h)RIBČEVINE” (3)

 

Smo tik pred prešernim dnem kulture; »merodajni« so ga že dolgo nazaj razglasili za »ta veselega« in tako precej neposrečeno »sešteli« Franceta Prešerna in Antona Tomaža Linharta.

Vseeno: prešeren in vesel kulturni praznik 2017 vam želim/o, pa še mnogo “ta veselih” dni v zavetju vsega, kar sooblikuje slovensko kulturo, ono včeraj, to danes in tisto, kar se bo rodilo za jutri!  

A kako je pr’ Ribč v Vrbi danes? “Vladavci” so (vsaj navidez) uspeli: (h)Ribčevini se slejkoprej piše konec. Kdo jo bo “pobasal”, se menda ne ve, čeprav to že dolgo čivkajo vsi vrbljanski vrabci. Celo “bližnji sosed – svet’ Marka” je, kot kaže, obupal in je ne bo zmogel obvarovati “pred ognjem in točo” povampirjenega post-komunističnega novo-komponiranega neo-kapitalizma…

A nadaljujem s spomini na tiste dni na prelomu 2011 / 12. 

 

Torej, čez slab teden smo se že srečali na ustanovnem sestanku ODBORA ZA PROJEKT RIBČEVINA (17. 12. 2011, 15.h do 18.h); dobili smo se pr’ Ribč, kjer sta nas gostoljubno sprejela Janez Arko in Tanja Pangerc. V hiši je dišalo po zakurjeni peči in drobnih pozornostih: bili smo dobrodošli. Njuna pripoved nas je pretresla, papirji na mizi in v fasciklih so bili neizprosni…; kašarski »vladavci« so ju perfidno in brezsramno stisnili v kot brezizhodnosti!  

……

SKLEPI

Odbor za projekt RIBČEVINA sestavljajo gospe in gospodje: Janez Arko in Tanja Pangerc (so-lastnika Ribčevine, Vrba 1), akademska kiparja – restavratorja Vasja Ulrih in Ljubo Zidar, dramski igralec Pavle Ravnohrib, odvetnik dr. Ludvik Druml (pro bono), brezniški župnik Marjan Lampret, direktorica Zavoda za turizem in kulturo Maja Zupan ter Slavko Mežek, predsednik fundacije Poti kulturne dediščine – Slovenija. Prisotni so sklenili, da bo odbor deloval pod okriljem fundacije PKD, vodil pa ga bo SM. Iz opravičljivih razlogov se sestanka ni mogel udeležiti g. Pavle Ravnohrib, vsi ostali pa so bili aktivno prisotni. Zaradi večernih obveznosti sta se malo pred koncem sestanka poslovila še g. Marjan Lampret in ga. Maja Zupan, vendar je odbor sklepčno zaključil delo.

  1. Osnova delovanja odbora je 12.12.2011 podpisani DOGOVOR O JAVNEM SKRBNIŠTVU RIBČEVINE in v njem zapisani osnovni cilji. Dogovor je sestavni del zapisa pričujočih sklepov. Dogovor je pravno korektno zapisan in polnopravno podpisan s strani lastnikov Ribčevine in predsednika fundacije, zato je povsem nesporen in velja od dne podpisa dalje (kljub pomislekom žirovniškega župana).
  2. Odbor preko Zavoda za turizem Žirovnica, ki upravlja s Prešernovo rojstno hišo, sodeluje z lastnikom le-te, to je z Ministrstvom za kulturo RS, in z Občino Žirovnica.
  3. Pregledajo se določila pogodbe iz leta 1939, obenem pa pozove pravne naslednike vseh dosedanjih upraviteljev Prešernove hiše k predložitvi katerekoli legalno sklenjene dopolnitve le-te. Vse morebitne nezapisane in nepodpisane kasneje dodane pravice, služnosti in dogovori so neveljavni. Zbrana dokumentacija predstavlja osnovo za nov sporazum med vsemi vpletenimi.
  4. Lastnika Ribčevine, g. Janez Arko in ga Tanja Pangerc, želita dokončno razrešiti dolgoletne konflikte z upravljavci Prešernove rojstne hiše in z občino Žirovnica. Ker je temeljni problem skrajno moteč dostop do / od cerkve sv. Marka po poti preko hišnega dvorišča, ki onemogoča normalno življenje in gospodarjenje na Ribčevini, odbor predlaga:
  • da župan občine Žirovnica, g. Leopold Pogačar, javnosti in odboru predloži rešitev problema, ki jo je napovedal v javnih medijih po 3. 12. 2011, oziroma
  • da v nasprotnem primeru Občina Žirovnica z vso resnostjo in odgovornostjo preuči in sprejme TUKAJ ZAPISANI KOMPROMISNI PREDLOG lastnikov Ribčevine, da se nadomestna pot med Prešernovim spominskim parkom in cerkvijo sv. Marka takoj in trajno uredi preko vzhodnega roba parkovne zelenice in Arkovega sadovnjaka za stanovanjsko hišo Vrba št. 1, seveda ob ustrezni odškodnini, predhodni sklenitvi ustrezne pogodbe in s finančnim kritjem potrebnih gradbenih in ureditvenih del (pot, ograje, označitev, nadomestilo za čiščenje in vzdrževanje) iz proračunskih virov Občine Žirovnica.

Dvorišče Ribčevine se po vzpostavitvi nove poti zapre (tako kot pri večini domačijv Vrbi) in s tem omogoči ponoven začetek osnovne dejavnosti kmetije. S tem se izloči in onemogoči vse morebitne (dosedanje) povode za nadaljnje nepotrebne konflikte med lastnikoma Ribčevine, upravljavci Prešernove rojstne hiše, Občino Žirovnica in, najpomembnejše,  obiskovalci Vrbe. Odbor predlaga tudi oživitev do nedavnega uporabljane, a danes nerazumljivo zaprte stoletne poljske poti med nekdanjo gostilno Pr’ Flis in cerkvijo sv. Marka. Na ta način bi oblikovali neproblematično krožno pot med Prešernovim spominskim parkom, cerkvijo sv. Marka, središčem Vrbe z vaško lipo in Prešernovo rojstno hišo. Odbor ugotavlja, da je bila svoje dni Prešernova rojstna hiša s cerkvijo sv. Marka povezanatudi z ukinjeno (?) potjo, ki je vodila skozi ograjo / leso za t.i. hišnim (?) vrtom oz. današnjimi (tudi problematičnimi) stranišči muzeja.

5. Avtorja ureditvenega načrta okolice doprsnega Prešernovega kipa v Vrbi, akademska kiparja Vasja Ulrih in Ljubo Zidar (l. 2000), bosta strokovno ocenila nedokončano realizacijo načrta in predložita nujna dopolnila / spremembe k današnji sporni podobi Prešernovega spominskega parka v Vrbi (npr. prevladujoči kandelabri z zastavami, ki marginalizirajo Prešernov kip, neustrezne klopi ob dostopni poti, diletantska osvetlitev kipa, povsem neuporabljana in nekultivirana namenska zelenica, nova povezovalna pot do cerkvice sv. Marka itd.). Zaradi nerazložljivih (gradbenih) posegov v prostor je degradirana tudi celotna veduta Vrbe z Ribčevino in cerkvijo sv. Marka vred (pogled z glavne ceste LJ – Jesenice).

Predlog se pošlje v obravnavo Občini Žirovnica, ZVKD in ZVND v Kranju ter Ministrstvu za kulturo RS.

6. Odbor meni, da je vse pogostejša organizacija trivialnih veselic, nekakšnih sejmov in drugih zabavnih prireditev v neposredni okolici Prešernovega kipa in cerkve sv. Marka povsem nesprejemljiva in nekulturna, saj degradirajo enega najbolj prepoznavnih spominskih parkov in kulturno-zgodovinskih sporočil v Sloveniji. Za take prireditve naj se poiščejo druge primernejše lokacije.

7. Za program revitalizacije kmetije Ribčevina, ki je zaradi dolgoletnih konfliktov razvojno zaostala, lastnika pa sta se finančno izčrpala zaradi večnih glob na lastnem dvorišču (!?), se oblikuje nove programe in skuša najti ustrezne namenske subvencije. Zato bo odbor za pomoč pri oblikovanju dokumentacije takoj poprosil strokovnjake in kmetijsko svetovalno službo.

8. T.i. »nerešljivi« problemi so ob medsebojnem spoštovanju, odgovornosti in dobri volji vpletenih ter nepopustljivi pomoči odbora rešljivi takoj, igraje in za majhen denar, predvsem pa brez  sramotne izselitve zadnjih lastnikov – dedičev Ribčevine z njunega doma in posestva.

9. Odbor je prepričan, da je ponujeno namero moč udejaniti celo do 8. februarja 2012, ko bo Vrba spet polna častilcev Prešerna in »… okolš’ne raja…«. To pot jim bo dobrodošlico na doslej demoniziranem Arkovem dvorišču zaželela tudi Ribčevina ob pomoči odbora in fundacije PKD Slovenija. Zato odbor upravičeno pričakuje konstruktiven odziv in konkretni sestanek z odgovornimi še do konca leta 2011, torej v naslednjih dveh tednih.

10. Sklepe prvega sestanka odbora za projekt Ribčevina se slovenski javnosti in medijem predstavi na tiskovni konferenci, ki bo v ponedeljek, 19.12.2011 ob 12. uri na Ribčevini, Vrba št. 1.

Odbor naproša medije, da se odpovejo poceni in profesionalno podhranjenemu senzacionalizmu, kakršnega si je v četrtek na račun Ribčevine (spet) privoščil Svet na Kanalu A, saj tako medijsko nakladanje v ničemer ne koristi rešitvi problematike in ga bo odbor v celoti ignoriral s tvorci oddaje vred.

Sklepe se uradno, torej po pošti pošlje Občini Žirovnica, Zavodu za turizem Žirovnica in Ministrstvu za kulturo RS. Razpošlje se jih tudi po e-mailih.

Javnost se je odzvala osuplo,  z nekakšnim (ne)naklonjenim presenečenjem. Eni so rekli: »Končno!«, drugi  »A je to možno? Kdo bi si mislil, da tako delajo z njima!?«, tretji spet: »Kaj pa je zdaj to? A za »una dva« se bodo potegnili?« Mediji so zaslutili »nadaljevanko« in »objektivno« modro nakladali, češ, »A niso rekli, da bodo Ribčevino kupili?«; vsekakor so se v odsevih zgodbe o »zlobnem sosedu«, »osramočenem Prešernu« in »ubogem županu« bolje počutili – nenazadnje so jo še kako pomagali sestavljati.

»Uradni« odziv pa je bil pričakovan, na moč podoben karavanškemu fenu, vetru, ki večkrat zatuli po vaseh pod Stolom: z občinskega županstva je besno zapihalo; omalovažujoče »diplomatsko« je bentilo, odpihnilo vse »nivoje« in nehote razkrivalo prikrite ter po svoje prikrojene »resnice iz Vrbe« (beri vladavske barabije).

Igračka je padla na tla in se razsula v ništrc. Fama o »zlobnem Prešernovem sorodniku« je čez noč zadobila predznak slabe občinarske »ribič-evske« potegavščine s krepko pretirano »mero med očmi« ter z otročje očitno javno-zasebno »vizijo«, ki ji lahko rečemo tudi nateg brez primere: »Rib’č  v’n!  Mi not’! Da bo že enkrat mir in Prešernovina dokončno v lasti kulturnega slovenskega »naroda«!«

Ja, če mačku stopiš na rep, se marsikaj zasliši. Arhiv »odzivov« v medijih, v elektronski pošti, v uradnih dopisih, javnih bavardiranjih na naš račun itd. je tako poln in pester, da bi ga lahko objavljal celo leto, a ni, da bi prav vse uradne otrobe ponujali kot belo moko, kaj šele kot užiten kruh.  V knjigi bo zanje zadosti prostora. »Sogovorniki so svoj »crescendo« iz prvotne zbeganosti krepili v pokončno užaljenost, puhlo avtoritarnost, »nasmeh« je bil vse bolj grenak, ponujena roka najprej mlahava, potlej pa skrita za hrbet…, na koncu so udarili z načrtnim »odporom«, diskreditacijo odbora (še posebej SM-a) in z novimi »transparentnimi« pritiski. A ni nič pomagalo: javnost je postala firbčna, »ne bodi je treba!«…

Odbor se je z lastnikoma vred odločil, da dejavno preskoči prva polena:  Ribčevina se bo za bližnji kulturni praznik februarja 2012 predstavila z dogodkom Dobrodošli pr’ Ribč.

Pa se je res? O tem in še o čem pa prihodnjič, malo pred kulturnim praznikom 2018.