ŠOPEK NOVIC – POLETJE IN JESEN

 

• OŽIVILI SMO USTANOVO / FUNDACIJO ZA RAZVOJ LIPNIŠKE DOLINE

Fundacija za razvoj Lipniške doline (FLD) je bila ustanovljena leta 2007. Povezuje kraje in ljudi med Savo in Jelovico v radovljiški občini, združene v KS Lancovo, KS Kamna Gorica, KS Srednja Dobrava, KS Kropa in KS Podnart; nekje piše, da gre »… zaradi raznolike kulturne in naravne dediščine za območje nacionalne prepoznavnosti…«.

FLD je bila dolgo dejavna, inovativna nova pobuda pri uveljavljanju teh (v Radovljici) po krivici pozabljenih krajev, zadnja leta pa je zašla v raznotere težave – kazalo je, da naj bi jo kar ukinili. Na pobudo predsednika našega gibanja (SM), ki je bil sicer prvopodpisani ustanovitelj in donator FLD, je bila po predhodnem animativnem posvetu »Ali še potrebujemo FLD?« sklicana skupščina, ki je sprejela sklep o revitalizaciji LD in izbrala novo vodstvo.  Predsednik uprave FLD je postal Slavko Mežek, ki je poleti in jeseni nekako združil dejavnosti FLD in gibanja Kultura-Natura Slovenija – ta je prenovo FLD podprla tudi z nujno finančno pomočjo ter s pravico do souporabe najete opuščene pošte v Kropi. Oblikovan je bil tudi programski svet FLD, ki ga vodi mladi geograf in kulturnik Andraž Pavlič. Obnavlja se opuščena spletna stran www.lipniska-dolina.si; FLD se pripravlja na predstavitev pohodnih in kolesarskih poti Lipniške doline na sejmu Alpe Adria 2020 v Ljubljani; obujena je obnova edine ohranjene kovačnice v Kamni Gorici, ki jo je FLD podaril pokojni soustanovitelj Tine Šparovec; skupaj z OŠ Staneta Žagarja Lipnica, njeno podružnično šolo na Ovsišah in obema vrtcema v Kropi in Kamni Gorici ter DPOM Kropa je FLD začela s celoletnim otroškim raziskovalnim projektom Spoznajmo kulturno in naravno dediščino Lipniške doline (prvi rezultat: natečaj in razstava otroških tematskih likovnih del); FLD sodeluje pri pripravi 60-letnice pozabljene pesnice Kristine Šuler (1866, Kropa – 1959, Ljubljana), …, skratka, Ustanova / Fundacija za razvoj Lipniške doline se je prebudila iz nepotrebnega spanca, našla nov dom (Kropa 3b, 4245 Kropa), sedaj bo z novimi, mladimi močmi zmogla sama.

 

• NAJELI SMO OPUŠČENO STARO POŠTO V KROPI

 

Tako kot marsikje po Sloveniji je Pošta Slovenije tudi v Kropi zaprla pošto. Kovaški kraj, ki velja za slovenski sinonim in brand, povezan z vsakršnim pridobivanjem in kovanjem železa, je po skoraj 150 letih ostal brez pošte. Slovenija izgublja kompas – poštna mreža sodi med delujoče simbole, spoštovane monopole in globalno prepoznavne predznake vsake spodobne države, pri nas pa je vse to v rokah neoliberalnih preplačanih quasi-amaterskih fantastov, povezanih z vsemogoč(n)imi kibic-politikanti, ki ne vedo, zakaj sploh so in čemu jih sploh potrebujemo – pa saj ni vredno zgubljati besed…

Kakorkoli že: zaradi sklica skupščine FLD je bilo treba pravočasno razposlati gradiva – pošte v Kropi ni – treba je bilo v Radovljico (!?) – tam je SM dobil nek telefon…, na tistem še enega…, čez dva dni sta se v Kropo pripeljala poštna pooblaščenca…, zmenjeni smo bili v dvajsetih minutah … in Kultura – Natura Slovenija je za pet let najela 60 m2 popolnoma opremljenih prostorov (s predkupno pravico) na strateški lokaciji sredi Krope, ob trgovini, kulturnem, zdravstvenem domu, lekarni,… na samem vhodu v trško jedro starodobne Krope. Obnovili smo internet, na lokaciji je free WiFi, odprli smo tudi Kulturno Informacijski Center – KIC KROPA, v njej pa družabni kotiček z zamejsko in lokalno knjigarno.

Novi sedež gibanja smo registrirali in ga odprli v začetku julija na kovaški šmaren, potem pa vanje povabili še FLD in Društvo prijateljev otrok in mladine – DPOM Kropa.

Registracija je trajala neznansko dolgo, do srede novembra. No, sedaj imamo končno nov naslov: KD Kultura-Natura Slovenija, Kropa 3b, 4245 Kropa, Slovenija, prav tako našteta “sostanovalca”, FLD in DPOM Kropa.

 

• OBISK PROGRAMSKIH PARTNERJEV NA DUNAJU IN PORTUGALSKEM

SM je na privatnem popotovanju na skrajno zahodno točko celinske Evrope (Cabo da Roca, Portugalska) združil z obiskom dveh programskih partnerjev:

1.  SLOVENSKI DOM KOROTAN – DERMOTOVO LETO (Anton Dermota, tenor; 1910, Kropa – 1989, Dunaj)

 

»… Na Dunaju (odkoder sem letel v Lizbono) sem mimogrede obiskal slovenski (študentski) dom oz. hotel KOROTAN. Razlog: pogovor o primerni obeležitvi »Dermotovega leta« na Dunaju. Znameniti kroparski tenorist Anton Dermota /1910, Kropa – 1989, Dunaj) se je vpisal med legende dunajskih in svetovnih opernih odrov, zato sodi med svetle prepoznavnosti slovenskega Dunaja – ob spominu nanj se dunajska publika še vedno globoko prikloni. Že pred desetimi leti je fundacija Poti kulturne dediščine – PKD Slovenija s koncertnim ciklusom Mojstri pevci – Kropa« počastila spomin na velikega pevca in kroparsko »pevstvo« nasploh (Gašper in Leopold Dermota, Zlata (Gašperšič) Ognjanovič, …, koledniki), takrat s šestimi vrhunskimi koncerti – eden je bil v koncertni dvorani Konservatorium Wien, poimenovani po Antonu Dermoti. To pot je marsikaj drugače: konzervatorij se je »prestrukturiral«, z dvorane so sneli pevčevo ime, »čudežno« so izginile orgle, donacija Dermotove soproge Hilde…, ja, tudi Dunaj se zna »pobalkaniti«.

Pa kaj: dolgoletni direktor Korotana, gospod Tone Levstek, je takoj podprl mojo zamisel o slovensko obarvani spominski prireditvi. Tako bomo oživili omenjeni koncertni ciklus, v Korotanu uredili in odprli t.i. Dermotovo sobo, v avli pripravili sl/nem razstavo, vse skupaj pa požlahtnili z vrhunskim koncertom mladih slovenskih tenoristov. Datum: 4. junij 2020. Namero je ob kavi v Tirolerhofu iskreno podprla tudi gospa Jovita Dermota Weber, sicer znana avstrijska igralka, ki bo prispevala razstavo o svojem slavnem očetu, pripravljeno za in pred leti odprto v avstrijskem gledališkem muzeju. Tako se dela; no, v slovenskem kulturnem centru SKICA, nekakšnem »kolektivnem« kulturnem atašeju naše ambasade, so po začetnem navdušenju ugotovili, da Korotan ne sodi v »njihovo« ministrstvo in dogodka ne morejo ne planirati, ne (so)financirati. Prav, bomo že, tako kot pred 10 leti, ko je za podoben dogodek nek »ekspert« z MK-ja napisal, da gre za »provincialno proslavo«, nam v ž-molu namenil 200 ušivih »krištušev« in prizadeto zajavkal, ko sem jih odklonil ter »manjko« plačal iz lastnega žepa; svetlejšo plat podobe slovenskega uradništva pa je rešil takratni veleposlanik Aleksander Geržina in njegova ekipa.

Torej: Korotan bo prihodnje leto bo tematsko slovensko sobo dobil še legendarni tenorist Anton Dermota (zaenkrat čebelar Anton Janša, skladatelj Hugo Wolf, dr. Andrej Gosar), gibanje Kultura-Natura Slovenija (projekt Mojstri pevci – Kropa) in FLD pa bosta skupaj z domačini poskrbela še za primerno obeležje na mežnariji ob kroparski cerkvi – Kapelici, kjer so Dermotovi pevci preživeli mladost.

Z Dunaja sem odletel v Lizbono, na »senior hiking low-budget adventure« – potepanje po Portugalski, prenočeval in kot kralj zajtrkoval v hostlih, čez dan pa garal ter v Lizboni, Coimbri, Aveiru, Sintri, Cascaisu, Belemu itd. videl kar se je največ dalo. Mimogrede sem se srečal s prijazno izvršno direktorico sorodne nam organizacije  Centro Nacional de Cultura – CNC Portugal, gospo Tereso Tamen; sedež in restavracijo (!) imajo ob lizbonski operi, pri njih je tudi sedež Europe Nostre Portugal; morda se srečamo na podelitvi priznanj Naša Slovenija maja 2020 na Bledu in v kakšnem projektu. Podobne stike sem imel še na ugledni  univerzi v Coimbri.«

• KRISTINA ŠULER, POZABLJENA PESNICA (1866, Kropa – 25. december 1959, Ljubljana)

Rodila se je v ugledni in premožni kroparski družini, se šolala, postala učiteljica v bohinjskem kotu, se družila s takratnim omikanim krogom, zanosila z duhovnikom (menda Antonom Medvedom), rodila nezakonsko hčerko Kristo, … stopila na križev pot nezakonske matere, svojo bol utapljala v poeziji, bila odmaknjena v šolo na Stari Gori v Slovenskih Goricah, doživela odklanjanja stare Avstrije, kraljevine in Titove Jugoslavije, hčerka Krista umre za posledicami Golega otoka, ona pa brez objavljene pesniške zbirke v Ljubljani. Pesniška zbirka Češnja pod mojim oknom izide šele 50 let po smrti pri založbi Amalietti – predstavili smo jo v Kropi ter na ciklusu Kristinini večeri marsikje po Sloveniji, tudi v šoli na Stari Gori.

Na letošnji Božič bo minilo 60 let, odkar je odšla v skromnost Pozabe, njen in Kristin grob samevata na Žalah. Zato smo spodbudili tako Kroparje kot domačine iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici ter zasejali spominski dogodek v njenih goricah: 14. decembra bomo ob treh popoldne pri vhodu v »njeno« šolo skupaj odkrili obnovljeno spominsko ploščo z dodanim kroparskim kovaškim simbolom – srce s tremi žeblji. Povedno, mar ne?

Dve uri kasneje bo v občinskem kulturnem centru v Sv. Juriju ob Ščavnici še skupni kulturni dogodek. Začetek sodelovanja, ki naj preraste v nekaj trajnega…

 

 

• PREDSTAVITEV UTRINKOV

Naš predsednik SM je 25.11. v krajevni knjižnici Matije Čopa v Žirovnici predstavil prvi del spominjanj z naslovom UTRINKI. «Sevajo v čas, ki mi je bil čudežno in neizbežno poklonjen. Osvetljujejo mojo rodbino, družino, ljudi, ki sem jih srečeval v orbitah življenja in so hočeš nočeš vplivali name, no, sem ter tja tudi jaz nanje. Paberkujejo o dogodkih, ki so mi bili usojeni ali sem jih sam zasejal v domače okolje, nekateri so odzvanjali v širšem, predvsem kulturnem, pa tudi družbeno angažiranem prostoru. Najprej je bila želja po urejenem zapisu na orumenele papirje shranjenih zgodb mojih staršev in prednikov, potlej me je povleklo na moje že prehojene poti, od otroštva dalje…«

Zaenkrat se jih je nabralo za 26 poglavij in 450 strani, »obtičal« pa je v burnem letu 1990, ko je bil zadnji predsednik Muzičke omladine Jugoslavije, njegov pp. pa Ivo Josipović (kasnejši predsednik Hrvaške).

UTRINKI znajo biti kar pestro branje, marsikaj bodo osvetlili…Po poglavjih bodo objavljani tudi v rubriki Podlistek na www.kultura-natura.si.

(gl. http://www.gorenjskiglas.si/article/20191208/C/191209827/1039/prgisce-zlepljenih-utrinkov)