PRVA PREJEMNICA PESNIŠKE NAGRADE KRESNICE
CVETKA BEVC: SLED OGNJENEGA SVINČNIKA
Pesnica in vsestranska ustvarjalka Cvetka Bevc je s knjigo Sled ognjenega svinčnika
premišljeno oblikovala svojevrsten žanr pesemske lirizirane biografije, in sicer pisateljice in
publicistke Zofke Kveder (1878-1926).
V šestinpetdesetih pesmih pesnica tematizira ključne doživljajsko-čustvene in spoznavne
vidike pesemske portretiranke, kot se odražajo v sedmih krajevno-časovnih postajah te
nekronološko podane življenjske zgodbe, razpete med Bloke, Trst, Zürich, Prago in Zagreb
oziroma med leti 1888 in 1920. Ti biografski podatki so zabeleženi ob uvodnih pesmih
posameznih razdelkov, ki jih motivno-tematsko intonirajo kratki citati Zofke Kveder. Doživetja
osrednje lirske osebe ter drugih žensk, ki jih ta srečuje ali o njih piše, so izrekana večinoma
tretjeosebno in v pripovednem glagolskem pretekliku, torej s pogledom od zunaj in iz
časovne razdalje, toda na samem začetku knjige protagonistka spregovori lirsko prvoosebno
ter v neposrednem sedanjiku in kot dinamično spreminjanje perspektive je govor občasno
tak še kasneje. Vendar bralcu lirski zapis vsake pesmi omogoča pronikniti v psiho ženske s
preloma iz 19. v 20. stoletje, ko je bil feminizem pri nas še v začetkih. Iz pesmi spoznamo
družbeno pogojenost in angažiranost literature Zofke Kveder ter njeno feministično
emancipacijsko vlogo. Cvetka Bevc nedvoumno izrazi samozavest ženske, ki je v nasprotju
s konvencijami časa stopila na samostojno ustvarjalno pot.
Ob doživetjih nekdanjih tržaških prostitutk in ob podobah nasilja nad ženskami v družini pa je
v pesmi vpisano opozorilo na tudi današnjo aktualnost obeh problematik. Zato lirske izjave te
knjige niso vezane zgolj na enkratno preteklo življenjsko izkušnjo niti niso tipične le za čas
prvih feministk, ki so, kot je zapisano v pesmi, hotele le »predramiti sanje v vsaki ženski. V
vsakem moškem.«, temveč pesnica s sodobno pesniško formo in jezikom pogosto izraža
lastno stališče, stališče današnje sodobne ženske in ustvarjalke. Tako spregovori o namenu
literarnega pisanja kot odkrivanju lastne presežnosti: »Svoje življenje bi podaljšala v neko
drugo bivanje … / Neizprosno. Kot med pisanjem iskanje tistega, / kar je nekje vmes. Skrito
med besedami. Piše o moči ljubezni, erotiki, materinstvu, celo o staranju, čeprav je Zofka
Kveder umrla že pri 48 letih in prave starosti ni doživela.
V pesničinem jeziku pojmovnost podpira čutno-nazorna konkretnost izjavljanja, saj kot sama
zapiše, »čustvo se ne sme izroditi v možganih«, in prav tako se pripovednost dopolnjuje z
metaforičnostjo ter simbolnimi podobami. Gre za poetiko, ki lahko vključi širok krog bralcev.
Nagrada kresníce se sklicuje na pesnico Kristino Šuler (1866-1959), ki je močno občutila
neizprosnost družbenih mehanizmov ustrahovanja in kaznovanja, in to v dveh režimih:
avstro-ogrskem in socialistično jugoslovanskem. Te mehanizme je v svojem življenju in
literarnem delu kot izredno omejevalne in nepravične do žensk prepoznala tudi njena
dvanajst let mlajša sodobnica Zofka Kveder. V nagrajeni pesemski knjigi Sled ognjenega
svinčnika Cvetka Bevc bralcu odpira pogled na to slovensko pokončno žensko – ustvarjalko
in še pomembneje, v njeno notranje doživljanje lastne moči, a tudi nemoči, ob kateri ji je bilo
– kot poudarja pesnica – v glavno oporo zavezništvo podobno mislečih žensk, feministk, in
lastna ustvarjalnost s ciljem pustiti »sled ognjenega svinčnika«.
Žirija nagrade Kresnice 2022: Vita Žerjal – Pavlin, Cecilija Prenz Kopušar, Robert Titan
Felix, David Bandelj; koordinatorka žirije: Teja Goli
Ana Porenta – Slonim na ograji dvoma
ANA PORENTA (1965) je magistrica znanosti (FF Ljubljana, Oddelek za pedagogiko in
andragogiko), po poklicu je učiteljica in poučuje na osnovni šoli. Je ustanoviteljica
Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti, soustanoviteljica portala www.pesem.si ter
glavna urednica tega spletnega medija od njegovega nastanka (2007). Je članica
Društva slovenskih pisateljev. Doslej so izšle tri pesniške zbirke: Sem se (2005).
Kitke (s Sonjo Votolen in Jano Pečečnik, 2009) in Deklice (2016). S slednjo je bila
uvrščena tudi na festival Pranger (2017) ter 11. festival Stranou – Ob robu / evropski
pesniki v živo (Praga, 2018). Njena poezija je objavljena v Apokalipsi, Dialogih,
Lirikonu, Literaturi, Mentorju, OtočjuO, Sodobnosti, Vpogledu … Šestkrat se je
uvrstila v finale Pesniškega turnirja. Je tudi avtorica številnih učbenikov in priročnikov
za pouk slovenščine na začetku šolanja (med leti 1998 in 2009), mladinskega
romana Virtualnisvet.com (2004), CD-roma Na sledi za medvedi (2002), soavtorica
zgodb in gledaliških besedil za otroke in mladostnike (Videzi sveta in Videzi
domišljije 2006, 2007) ter namizne didaktične igre LiteraTURA z Josipom Jurčičem
(2021). Je mentorica stalnih (literarne skupine na Vrhniki, v Ribnici in Velikih Laščah)
in občasnih literarnih delavnic za mlade in odrasle. Več kot desetletje sodeluje z
JSKD RS, zlasti na področju literarne dejavnosti.
Andraž Polič – Upesnjene
ANDRAŽ POLIČ, pesnik, skladatelj, glasbenik, igralec…zavezan ustvarjalnemu erosu, ki
kot izvir poraja poiesis, se je tudi v svoji zadnji petnajsti knjigi pesmi posvetil ženski
animi in upesnil “Upesnjene” ženske (v) pesmi, ki se navdihujejo v dolgoletnem
sobivanju z življenjsko muzo Natašo in vseh možnih vzponih ter padcih na
ljubezenskih strminah.
Kot šansonjer praznuje dvajsetletnico delovanja v ljubljanski skupini Hamlet Express.
Sklada za gledališče in film, kjer kdaj tudi vskoči v igralski kader.
Predaja se poetičnemu bivanju z etično empatijo in ob vsej stihiji sodobne potrošnje
najraje z družino in prijatelji počiva na Jadranu.
Svoje prve pesmi je napisal na domači kašči v Beli krajini, kamor se stalno vrača tudi
iz oddaljene Prage.
Cvetka Bevc – Sled ognjenega svinčnika
CVETKA BEVC (1960), pisateljica, pesnica, scenaristka, glasbenica je na Filozofski
fakulteti v Ljubljani zaključila študij muzikologije in primerjalne književnosti in se
izpopolnjevala na Univesity College Corkna Irskem. Piše prozo, poezijo, mladinsko
literaturo, dramska besedila, filmske scenarije in glasbo. Ustvarila je nekaj
glasbenogledaliških predstav ter glasbene podobe in izvirne glasbe radijskih iger,
gledaliških predstav in filmov. Njen opus obsega čez trideset izdanih knjižnih del,
radijske igre (izvedbe na radiu Ljubljana, Maribor, Trst, Zagreb), scenarije za
dokumentarne in igranodokumentarne filme. Prevodi izbora njenih pesmih in zgodb
so izšli v več jezikih, (angleški, irski, italijanski, nemški, hrvaški, srbski, makedonski,
ruski, latvijski, beloruski, estonski, turški, bolgarski, kitajski …), knjige v angleškem,
portugalskem, hrvaškem, italijanskem, nemškem in makedonskem jeziku.
Pesniške zbirke: Siringa (2017), Prelet žerjavov (2004), Med ločjem (2005), Odbleski
(2009), Siringa (2017) in In vendar sem (2020). V pripravi pesniška zbirka Ona, ti,
jaz.
Je prejemnica številnih priznanj, med drugim finalistka za nagrado kresnik 2012,
nominiranka za nagrado Mira ženskega odbora slovenskega centra PEN 2021,
večkratna nominiranka za nagrado desetnica in za nagrado večernica, dobitnica
nagrade Mreže mest 12. Pazinskih srečanj za zbirko kratkih zgodb 2008 in nagrade
za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost 2019. Za pesništvo prejela nagradi
Srebrno pesniško pero mednarodnega pesniškega festivala Slovanski objem v Varni
2014 in nagrado Fanny Hausmann za najboljši pesniški ciklus 2022. Udeležila se je
številnih branj in literarnih festivalov doma in v tujini (Velika Britanija, Avstrija,
Avstralija, Hrvaška, Italija, Indija, Kitajska, Makedonija, Romunija, Estonija, Avstralija,
Kitajska, Bolgarija, Grčija, Srbija, Rusija, Makedonija …)
V letih med 2007 in 2009 je bila programska voditeljica Slovenskih dnevov knjige.
Deluje tudi kot mentorica literarnih delavnic, posebej se posveča delu z ranljivimi
skupinami. Članica DSP, slovenskega centra PEN in uredništva revije Poetikon. Živi
in ustvarja v Murski Soboti.
Polona Rodič – Iz prsti
POLONA RODIČ (1998) je magistrska študentka slovenistike, po duši pa pesnica.
Svojo prvo pesniško zbirko, Sestradana, je izdala leta 2020, v njej pa ubesedila
svojo izkušnjo spopadanja z anoreksijo. Poleg izdane zbirke je bila nominirana na
natečajih Mala Veronika in Spirala, s še dvema pesnicama zmagala na natečaju
Izmenjevalnica poezije, v okviru Mentorjevega Feferona je bila uglasbena njena
pesem V oceanu so tkiva, letos pa je osvojila drugo mesto na natečaju Metafora za
najboljšo kratko zgodbo. Polono zanima področje umetnostne terapije oziroma način
izražanja notranjega doživljanja preko pisanja in drugih oblik umetnosti.
V svoji drugi, na natečaj poslani pesniški zbirki Iz prsti tako ponovno opisuje svoje
notranje boje, dvome, vprašanja in (samo)refleksijo; kar pa je pravzaprav skupno
vsem in zato tudi združuje vse bralce. Njena poezija nagovarja predvsem ženske in
jih spodbuja k zavedanju o svoji enkratnosti.
Zbirka je razdeljena na tri poglavja oziroma tri tematike, ki se med seboj neizogibno
prepletajo: tematika ženske, tematika doma, izvora in zemlje ter tematika vloge
poezije in ustvarjanja.
Irena Pajnik Beguš – Soneti in balade
IRENA PAJNIK BEGUŠ, rojena 1960 v Slovenj Gradcu. Od 1979 živi in dela v Ljubljani.
Je članica Društva literatov mežiške doline.
Od 2014 objavlja na pesniškemu portalu Pesem.si, sodeluje ob priložnostnih branjih
poezije, na raznih literarnih razpisih in delavnicah.
Objave in nagrade:
Pesmi v zbornikih Pesem.si od 2014 do 2022
kratki zgodbi – nagrada, časopisna hiša Dnevnik, 2014
Pesniška zbirka – Od tu in tam padlo v dlan, 2015 (predstavljena na radiu ARS)
Mentorjev feferon – nagrada 2017, 2018, 2019, 2021
Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine – 1. nagrada za poezijo – 2018, 2020,
2021,
Pesniška zbirka – Ožji krog, 2018 – več avtorjev
Izbor na državno srečanje v Zavetju besede 2017, 2018, 2021
December 2018, roman, Skrivnost iz harema
April 2019 druga zbirka pesmi z naslovom Semena oblakov
Oktober 2019 – 3. zbirka pesmi – Prepišno – posebno priznanje JSKD na izboru za
najboljšo samozaložniško knjigo
November 2019 – 2. roman, Skrivnost v dvorcu
November 2020 – 3. roman – Skrivnost med platnicami
December 2020 – finalistka na razpisu Svetlobnica 2020 s kratkim romanom Hvala
za vijolice
December 2020 – 4. zbirka pesmi – Prišlice
december 2021 – 4. roman, Skrivnost iz preteklosti
2022 – 1. nagrada na Šinkovčevih dnevih poezije
