Tri foto-reportaže o gornjih dogodkih boste našli na Facebooku:
IVO LOREN (fotograf)
PODELITEV PESNIŠKE NAGRADE KRESNICE 2023 NA STARI GORI …
ČLANI LIKOVNEGA DRUŠTVA SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI…
VEBERIČEVA DOMAČIJA SELIŠČI
KOLONIJA LIKOVNEGA DRUŠTVA SV. JURIJ OB ŠČAVNICI IN RAZSTAVA PODARJENIH LIKOVNIH DEL (Lidija Pelcl Mes)
O dogodkih so doslej poročali: RSLO1 (novinarja Jure Čokl in Maja Žvokelj), STA.SI (kultura), RADIO JESENICE (Nataša Harej), GORENJSKI GLAS (Igor Kavčič), DEŽELNE NOVICE Radovljica ( Marjana Ahačič), RADIO MURSKI VAL (Ana Gorše), PRLEKIJA-ON.NET, SLOVENSKI PROGRAM ORF CELOVEC (Miha Pasterk, gl. www.volksgruppen.orf.at), https//:n1info.si, RADIO.PRLEK.NET (17.7., Lokalni utrip, Bojan Rajk; kratek pogovor s pesnico), www.pesem.si, www.times.si, megafon.si, twiter.com.
Stara Gora v “prleških Atenah”, 16. 7. 2023: dobitnica pesniške nagrade KRESNICE 2023 pesnica IRENA PAJNIK BEGUŠ za zbirko ZA VSE ANE NA VMESNIH POSTAJAH; levo Slavko Mežek, predsednik gibanja Kultura-Natura Slovenija, desno Andrej Vrzel, župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici, ob predaji male skulpture Kresnica (delo akademske kiparke Sabe Skaberne)
Gibanje KULTURA-NATURA SLOVENIJA je jubilejni 10. razpis za PRIZNANJA NAŠA SLOVENIJA zadnjič objavila pred pandemijo Covid leta 2019. Povsem nepričakovano se je zapletlo s svečano podelitvijo, ki smo jo zaradi vedno novih omejitev lahko izpeljali šele decembra 2021 v Svetem Juriju ob Ščavnici.
No, v desetih letih smo na objavljene razpise prejeli preko 380 predlogov za zgledne dosežke in prizadevanja pri ohranjanju naše kulturne in naravne dediščine iz vse Slovenije in zamejstva. Priznanja Naša Slovenija smo doslej podelili 121 prejemnikom. Uveljavila so se kot prestižna pozornost do posameznikov, društev, lokalnih skupnosti, projektov t.i. civilne družbe, izobraževalnih prizadevanj…, ki so bili dotlej mnogokrat neznani ali prezrti. Ves ta dragoceni nabor se je spontano in iz lastnega potenciala prelevil v gibanje Kultura-Natura Slovenija. Dosedanji prejemniki so predstavljeni v starejših člankih na spletni strani in v medijih. Kot pozornost trajne vrednosti smo nagrajencem vsa leta podeljevali likovna dela znanih slovenskih umetnic / umetnikov.
Nedavno smo s strani javnosti prejeli željo in pobudo, naj priznanja oživimo. Zato objavljamo RAZPIS ZA PRIZNANJA NAŠA SLOVENIJA 2023, ki bo odprt do konca AVGUSTA 2023. Žirija pod vodstvom koroške Slovenke dr. Herte Maurer – Lausegger bo zbrane predloge pregledala in septembra objavila rezultate, podelitev pa bo v začetku oktobra na Bledu. Nagrajenci bodo kot pozornost trajne vrednosti prejeli podkvice iz opusa oblikovalca Oskarja Kogoja.
RAZPIS
GibanjeKULTURA-NATURA SLOVENIJA bo torej že enajstič zapored podelilo PRIZNANJA NAŠA SLOVENIJA. Priznanja je doslej prejelo 121 prejemnikov iz Slovenije in zamejstva. Priznanje Naša Slovenija je nevsiljivo sooblikovalo zelo razvejano mrežo pripadnikov gibanja ter izjemno bogat nabor zglednih
Razpis je odprt od maja do do 31. avgusta 2023.
Predloge lahko oblikuje vsak, ki to iskreno želi in je pri tem spoštljiv tako do predlagane/ga kot do našega gibanja.
Razpis je usklajen s kriteriji za priznanja Europa Nostra (štiri kategorije). Prejete predloge bo do sredine septembra pregledal odbor za podelitev priznanj Naša Slovenija in izbral po dva prejemnike v posamezni kategoriji. Predsednica odbora (pet članov) bo tudi letos dr. Herta Maurer-Lausegger, znana slovenistka in etnologinja iz Celovca.
Priznanja Naša Slovenija niso denarna nagrade, ampak likovna pozornost trajne vrednosti. Doslej so jih prispevali umetniki Valentin Oman, Luisa Tomasetig, Gašper Jemec, Klavdij Tutta, Franko Vecchiet, Gustav Januš in Barba Štembergar Zupan, Dora Plestenjak, Andrej Jemec in Zdravko Patty.
To pot smo izbirali v ustvarjalnem opusu oblikovalca OSKARJA KOGOJA, ki v svoje stvaritve vključuje samosvoja spoznanja pri preučevanju tisočletnih kultur in vsakršne slovenske kulturne in naravne dediščine; odločili smo se za simbolično Podkev.
Gostitelja 11. (enajste) podelitve priznanj Naša Slovenija ter priložnostnega srečanja dosedanjih nagrajencev, članov in simpatizerjev gibanja Kultura – Natura Slovenija bosta OBČINA BLED in župan ANTON MEŽAN v začetku oktobra 2023.
Več o dosedanjih prejemnikih priznanj je moč najti na spletnih straneh www.kultura-natura.si.
RAZPIS
KATEGORIJE IN KRITERIJI
Priznanja NAŠA SLOVENIJA se podeljuje v štirih (4) kategorijah. Z letošnjim razpisom v 3. kategoriji uvajamo posebno pozornost družbeno odgovornim gospodarskim subjektom, ki z donacijami ali kako drugače spodbujajo širšo družbeno ozaveščenost in dejavnosti pri uveljavljanju naše skupne dediščine.
Razpis je objavljen na spletni strani www.kultura-natura.si, predstavljen v osrednjih in lokalnih javnih medijih, posredovan pa bo tudi nekaterim ciljnim naslovom doma, v zamejstvu in po svetu (razne zveze, skupnosti, stanovska združenja, svetovalne službe, šolstvo ipd.).
1. kategorija: OHRANJANJE DEDIŠČINE – izjemni dosežki na področju ohranjanja, obnavljanja in izboljševanja kulturne dediščine / krajine na naslednjih področjih: – posamične zgradbe ali naselja na podeželju ali v mestu – industrijski in gradbeni objekti in območja, tehniška dediščina – kulturna krajina: zgodovinski parki in vrtovi, večje območja oblikovane narave ali območja kulturnega, okoljskega ali/in kmetijskega pomena – arheološka najdišča – umetniška dela in (etnološki) predmeti oz. zbirke, ki imajo umetniški oz. zgodovinski pomen
2. kategorija: RAZISKOVANJE IN UVELJAVLJANJE DEDIŠČINE– izjemne raziskave, razstave in predstavitve, ki so pomembne za vrednotenje, uveljavljanje in ohranjanje kulturne dediščine / krajine v Sloveniji
3. kategorija: ZASLUGE POSAMEZNIKOV ali ORGANIZACIJ a) zaslužni posamezniki, organizacije, ki že dalj časa delujejo na področju ohranjanja, varovanja, uveljavljanja in izboljševanja kulturne dediščine / krajine ter pri tem dosegajo izjemne dosežke v slovenskem merilu b) družbeno odgovorni, vseslovensko naravnani uspešni podjetniki, podjetja, gospodarske organizacije – donatorji, ki podpirajo, spodbujajo ali celo sami vodijo širše, lokalno pomembne ali lastne dediščinske projekte
4. kategorija: IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN OZAVEŠČANJE – izjemni dosežki na področju izobraževanja in usposabljanja na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine / krajine
KRITERIJI: trajnost; verodostojnost in celovitost; družbena naravnanost in odgovornost projektov; odličnost izvedenega posega in predhodnih raziskav; spoštovanje kulturnih, krajinskih in socialnih vrednot okolja; ustrezna utemeljitev in predstavitev; prepričljivo izobraževalno delo…
POŠILJANJE PREDLOGOV
Pisne predloge za priznanja Naša Slovenija 2023 pošljite do 31. avgusta 2023 na naslov KULTURA – NATURA SLOVENIJA, Kropa 72, 4245 KROPA ali po elektronski pošti:pkdslovenia@gmail.comaliinfo@kultura-natura.si.
Obrazložitev: največ dve tipkani strani A4, do 5 fotografij.
Vprašanja, informacije: tel.: 070 509980
Spoštovane, spoštovani, za posredovane predloge se vam iskreno zahvaljujemo in vas že sedaj vabimo jeseni na Bled.
Slavko Mežek, predsednik gibanja KULTURA-NATURA SLOVENIJA
OSKAR KOGOJ: PODKVICA
DVE KULTURNI SREDIŠČI GIBANJA KULTURA – NATURA SLOVENIJA
MEŽNARIJA PRI KAPELICI NAD KROPO
V tej imenitni baročni zgradbi iz leta 1747 poleg še starejše, devici Mariji posvečene romarske cerkve (Kroparji jo zaradi legende o nastanku imenujejo kar Kapelca), so mladost preživljali trije imenitni kroparski pevci, bratje – tenoristi Anton, Leopold in Gašper DERMOTA. Po spletu naključij je skrb za zapuščeno in propadajočo stavbo prevzelo naše gibanje, uredilo okolico, obnovilo pritličje in v njem postavilo Dermotovo spominski zbirko. V prepričljivo zgovornih starih prostorih (hiša, črna kuhinja, izba itd.) se vrstijo literarni in glasbeni dogodki ter različne delavnice za otroke, mladino in odrasle, tam je tudi hišna knjižnica-čitalnica, poleti pa t.i. knjižnica pod krošnjami. V gornjem nadstropju nameravamo urediti baročno sobo, vanjo pa postaviti podarjeni koncertni klavir, darilo gospe Jovite Weber Dermota in bogat notni ter audio arhiv. Še zanimivost: svojo “depandanso” imamo tudi v slovenskem kulturnem središču – hotelu Korotan na Dunaju (soba Dermota3tenori, št. 203)
– VEBERIČEVA DOMAČIJA V SELIŠČIH, PRLEKIJA
Veberičeva domačija v Seliščih (občina Sveti Jurij ob Ščavnici, Prlekija) je bila že v sedemdesetih letih 20.st. zanimivo multikulturno središče. Slikar in vsestranski kulturnik Lojze Veberič je v njej udejanjal svojo vizijo s številnimi likovnimi, glasbenimi, literarnimi , izobraževalnimi in drugimi dogodki, delavnicami, kolonijami, tabori ipd. Leta so prinesla svoje, domačija je zaprla svoja vrata, po spletu slućajnosti pa je v tiste kraje zaneslo naše gibanje. Najprej zaradi oživljanja spomina na pozabljeno pesnico – našo “muzo” Kristino Šuler (1866, Kropa – 1959, Ljubljana), ki je četrt stoletja živela, in ustvarjala na bližnji Stari Gori. Leta 2019 smo ji Kroparji na vhodu v šolo postavili spominsko ploščo in se povezali z domačimi kulturniki. Ob izteku pandemije je gibanje prav v Svetem Juriju podeljevalo priznanja Naša Slovenija in se odločilo za še en projekt, odkup, obnovitev in oživitev Veberičeve domačije oz. Lojzetove vizije.
Obe stavbi ponujata 101 priložnost za kulturna snovanja in ustvarjanja, tudi za bivanje. Za realizacijo obeh projektov zato iščemo vitalne in poštene partnerje.
Žirija za pesniško nagrado Kresnice 2023 (ALBINA ČEPLAK, TEJA GOLI, ANA CECILIA PRENZ KOPUŠAR, DAVID BANDELJ in ROBERT TITAN FELIX) je med finalistke in finaliste uvrstila sledeče prijave:
TINA JESENKO – LEGE TELESA PETRA KORŠIČ – GRANATNO IRENA PAJNIK BEGUŠ – ZA VSE ANE NA VMESNIH POSTAJAH TOM SMITH – ZVEZDE S TEBOJ DRAGOMILA ŠEŠKO – GLAS OGNJA IN LEDU
Žirija je skupaj prejela 18 prijav na natečaj. Pet del je bilo izločenih zaradi nezadostnega obsega. Skupaj je žirija pregledala in ocenila 13 zbirk, ki so nastale izpod peres 11 različnih avtorjev.
Razglasitev končne lavreatke ali lavreata bo 16. julija 2023 na STARI GORI (občina Sveti Jurij ob Ščavnici), na predvečer obletnice rojstva naše “muze” pesnice KRISTINE ŠULER ( 1866, Kropa – 1959, Ljubljana)
Nagrajena zbirka bo objavljena predvidoma jeseni 2023, predstavljena pa bo v Kropi.
Komaj smo si voščili VSE DOBRO V 2023, že je tu pomlad. Vmes se je veliko dogajalo.
KULTURNI PRAZNIK 2023
Poeta Franceta Prešerna smo se pravzaprav spomnili dvakrat.
Prešernov večer v hišni knjižnici – čitalnici Veberičeve domačije
PREŠERNI DAN KULTURE, ki mu 3. decembra naše ministrstvo za kulturo že 22 let in čez pravi “ta veseli dan” (in na Francetov rojstni dan vztrajno kliče Linhartovega Matička, ki se ženi), smo obeležili z literarno-dokumentarnim dogodkom PREŠERNO O PREŠERNU. Govorili smo o štorijah, pripetljajih in zapletih ob postavljanju in odkritju PREŠERNOVEGA KIPA V VRBI (1990-2000) ter si ogledali dokumentarni film filmskega režiserja ANDREJA MLAKARJA. V VEBERIČEVI DOMAČIJI V SELIŠČIH smo ob tem odprli še našo HIŠNO KNJIŽNICO / ČITALNICO z več kot 1000 podarjenimi knjigami (ki se še vedno množijo). Bilo je PREŠERNO, vredno PREŠERNEGA PREŠERNOVEGA DNE.
Čez dva meseca je bil kulturni praznik, 8. FEBRUAR, ki so nam ga na predvečer po tradiciji zabelili v Cankarjevem domu. Vsem dobitnikom Prešernovih nagrad seveda čestitamo. A treba je reči: “dodatek” v obliki BIZARNE KULT-PROP-DIVERZIJE, ki so jo zrežirali plačani ideološko izgubljeni “špilferderbarji” in obenem v spontani ljudski gnev namočili našo vsestransko ustvarjalko in pesnico Svetlano Makarović, je bil odvečna žalitev. Razcapani kolovodja tega kulturnega zdrsa in javnega posilstva NAŠEGA kulturnega praznika (in vsakdana) se pač piše JE-NUL, celo z dvema L (nomen est omen). Kako je že bilo s prekipevajočim patosom zdeklamirano: “Obžalovanje dejanja ne izbriše!”
Kot da bi nam poklonili izvrstno iztočnico. Prešerna smo se na drugem literarnem večeru spomnili s ciklusom sonetov nesreče, a z razširjenim sporočilom. O, VRBA, SREČNA, DRAGA VAS DOMAČA? Vencu sonetov smo dodali ZGODBO O ŽALOSTNEM KONCU RIBČEVINE. Hiša Vrba 1 je bila kot nadomestni dom zgrajena za Ribčeve koncem devetnajsto-tridesetih, ko so v njihovi Prešernovi (Ribčevi) hiši pod vodstvom pisatelja Frana Saleškega Finžgarja uredili spominski muzej. Za ta nacionalni projekt so zbirali denar vsi takratni šolarji, tako kot kasneje še za Finžgarjevo in Čopovo hišo. No, lokalni vladavci so ob pomoči vaščanov Vrbe zadnjega Ribča – Janeza Arka in rumenih medijev najprej razglasili za nevarnega človeka, “zlobnega soseda, ki skupaj s svojim strašnim psom ogroža obiskovalce – častilce velikega poeta”. Janezova mati je bila poetova prapranečakinja, ki se je po svečanem odprtju muzeja preselila v “novo hišo”. Lokalni neoliberalni “sveti jezi” sta se pridružila še stroke in ministrstvo, vse seveda v v imenu posvečenega nacionalnega interesa. Zadnjemu Ribču – Janezu Arku, ni mogel pomagati niti “…bližnji sosed, svet Marka…”… Občina in vaščani svoje namere niso izpeljali, izpraznjeno hišo Vrba št. 1 je odkupilo pristojno ministrstvo, ki bo sedaj (kdaj?) vse to uredilo, Prešernu v čast in častilcem v radost…
Še nekaj: februarja naj bi s celostno enodnevno predstavitvijo sodelovali na sejmu Alpe Adria 2023. Gospodarsko razstavišče Ljubljana nam je kot že velikokrat doslej prijazno dodelilo sejemski prostor, to pot kar celo dvorano Podvodni mož. Hvala. Načrtovali smo srečanje podpornikov gibanja Kultura-Natura Slovenija, avkcijo podarjenih slik ob ustanovitvi civilnega dediščinskega sklada (heritage fund) DOTA.SI, priložnostni koncert mladih tenoristov ob podarjenem klavirju družine Dermota, …, pa je zaradi bolezni vse skupaj odpadlo.
PESNIŠKA NAGRADA KRESNICE 2023
Natečaj za pesniško nagrado KRESNICE 2023 se je iztekel 8. marca. To pot je bila tema ŽENSKE (V) PESMI: ZANJ(O). Prejeli smo 18 novih, še neobjavljenih pesniških zbirk različnih poet(ov). Žirija v sestavi Cecilia Prenz Kopušar, Albina Čeplak, (koordinatorka) Teja Goli, David Bandelj in Robert Felix Titan bo finalist(k)e in najboljšo zbirko predstavila na pesniškem finalu 16. julija 2023 v stari šoli na Stari Gori v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Tam je svoje dni živela, učila in ustvarjala naša “muza”, pesnica Kristina Šuler (1866, Kropa – 1959, Ljubljana). Laureat(inja) bo prejel(a) malo plastiko Kresnica kiparke Sabe Skaberne, nagrajena pesniška zbirka pa bo izšla jeseni v Kropi.
Kresnica (Saba Skaberne: Bube, kresnice in ostala čudovita bitja)
KRISTINA ŠULER: LITERARNI VEČER NA PROGRAMU ARS
Prvo pesniško nagrado Kresnice je julija 2022 prejela pesnica in vsestranska kulturna ustvarjalka Cvetka Bevc za pesniško zbirko Sled ognjenega svinčnika. Cvetka Bevc pa je za radijski program ARS oblikovala tudi literarni večer o pesnici Kristini Šuler. Na sporedu je bil 14. marca, posnetek pa lahko poslušate na https://ars.rtvslo.si/podkast/literarni-vecer/327/174942959. Poleg celotnega sporočila oddaje, ki predstavlja trpko življenje doslej prezrte pesnice, velja omeniti arhivske posnetke njenih čustvenih, doživetih interpretacij treh svojih pesmi.
(POSTHUMNA) IZROČITEV PRIZNANJA NAŠA SLOVENIJA: MARIJA ŠIKORONJA, Rožek
Med prejemniki priznanj Naša Slovenija 2020 je bila tudi galeristka MARIJA ŠIKORONJA iz Rožeka v Rožu. Svečano podelitev priznanj je preprečila pandemija, laureatinjo smo lahko predstavili le v oddaji Prvi na obisku RSLO1. Potem se je zgodilo nepričakovano: gospa Marija odšla za vedno…, galerija Šikoronja je (začasno) zaprla vata.
Nedavno so se njenega izjemnega povezovalnega galerijskega dela, v katerem je razstavne prostore in iskreno gostoljubje ponudila mnogim umetnikom iz Slovenije, Avstrije, Italije in drugod, spomnili v Celovcu. V mestni galeriji so pripravili spominsko razstavo SOPOTNICE/KI, na kateri smo na povabilo kuratorke Tanje Prušnik v družbi številnih umetnikov in celo deželnega glavarja Petra Kaiserja lahko izročili priznanje Naša Slovenija nagrajenkini hčerki Ani Šikoronja – Martines.
RAZPIS: PRIZNANJA NAŠA SLOVENIJA 2023
Prav v Celovcu smo dobili spodbudo za ponovno obuditev priznanj NAŠA SLOVENIJA. Ta skromna pozornost zglednim dejavnostim, dosežkom in projektom, ki jih posamezniki, društva, šole, lokalne skupnosti, skratka civilna družba namenja ohranjanju in uveljavljanju kulturne in naravne dediščine / krajine v skupnem slovenskem kulturnem prostoru, uživa ugled doma in v zamejstvu. O tem pričajo tako dosedanje nominacije (čez 300), seveda pa tudi dosežki vseh 121 nagrajencev. Zato smo se po pogovoru s predsednico žirije dr. Herto Maurer-Lausegger odločili, da po Veliki noči odpremo razpis za PRIZNANJA NAŠA SLOVENIJA 2023 z vsemi dosedanjimi kriteriji in štirimi kategorijami. Razpis bo trajal do konca junija, poleti bo žirija pregledala nominacije ter izbrala nagrajence, podelitev pa bo v začetku oktobra na Bledu. (Naj spomnimo: občina Bled je želela biti gostiteljica že leta 2020. Takrat smo za pozornost trajne vrednosti izbrali Podkvico velikega oblikovalca in misleca Oskarja Kogoja; spodobi se, da prošnjo ponovimo.)
