NOVICE JANUAR – MAREC 2023

Komaj smo si voščili VSE DOBRO V 2023, že je tu pomlad. Vmes se je veliko dogajalo.

KULTURNI PRAZNIK 2023

Poeta Franceta Prešerna smo se pravzaprav spomnili dvakrat.

PREŠERNI DAN KULTURE, ki mu 3. decembra naše ministrstvo za kulturo že 22 let in čez pravi “ta veseli dan” (in na Francetov rojstni dan vztrajno kliče Linhartovega Matička, ki se ženi), smo obeležili z literarno-dokumentarnim dogodkom PREŠERNO O PREŠERNU. Govorili smo o štorijah, pripetljajih in zapletih ob postavljanju in odkritju PREŠERNOVEGA KIPA V VRBI (1990-2000) ter si ogledali dokumentarni film filmskega režiserja ANDREJA MLAKARJA. V VEBERIČEVI DOMAČIJI V SELIŠČIH smo ob tem odprli še našo HIŠNO KNJIŽNICO / ČITALNICO z več kot 1000 podarjenimi knjigami (ki se še vedno množijo). Bilo je PREŠERNO, vredno PREŠERNEGA PREŠERNOVEGA DNE.

Čez dva meseca je bil kulturni praznik, 8. FEBRUAR, ki so nam ga na predvečer po tradiciji zabelili v Cankarjevem domu. Vsem dobitnikom Prešernovih nagrad seveda čestitamo. A treba je reči: “dodatek” v obliki BIZARNE KULT-PROP-DIVERZIJE, ki so jo zrežirali plačani ideološko izgubljeni “špilferderbarji” in obenem v spontani ljudski gnev namočili našo vsestransko ustvarjalko in pesnico Svetlano Makarović, je bil odvečna žalitev. Razcapani kolovodja tega kulturnega zdrsa in javnega posilstva NAŠEGA kulturnega praznika (in vsakdana) se pač piše JE-NUL, celo z dvema L (nomen est omen). Kako je že bilo s prekipevajočim patosom zdeklamirano: “Obžalovanje dejanja ne izbriše!”

Kot da bi nam poklonili izvrstno iztočnico. Prešerna smo se na drugem literarnem večeru spomnili s ciklusom sonetov nesreče, a z razširjenim sporočilom. O, VRBA, SREČNA, DRAGA VAS DOMAČA? Vencu sonetov smo dodali ZGODBO O ŽALOSTNEM KONCU RIBČEVINE. Hiša Vrba 1 je bila kot nadomestni dom zgrajena za Ribčeve koncem devetnajsto-tridesetih, ko so v njihovi Prešernovi (Ribčevi) hiši pod vodstvom pisatelja Frana Saleškega Finžgarja uredili spominski muzej. Za ta nacionalni projekt so zbirali denar vsi takratni šolarji, tako kot kasneje še za Finžgarjevo in Čopovo hišo. No, lokalni vladavci so ob pomoči vaščanov Vrbe zadnjega Ribča – Janeza Arka in rumenih medijev najprej razglasili za nevarnega človeka, “zlobnega soseda, ki skupaj s svojim strašnim psom ogroža obiskovalce – častilce velikega poeta”. Janezova mati je bila poetova prapranečakinja, ki se je po svečanem odprtju muzeja preselila v “novo hišo”. Lokalni neoliberalni “sveti jezi” sta se pridružila še stroke in ministrstvo, vse seveda v v imenu posvečenega nacionalnega interesa. Zadnjemu Ribču – Janezu Arku, ni mogel pomagati niti “…bližnji sosed, svet Marka…”… Občina in vaščani svoje namere niso izpeljali, izpraznjeno hišo Vrba št. 1 je odkupilo pristojno ministrstvo, ki bo sedaj (kdaj?) vse to uredilo, Prešernu v čast in častilcem v radost…

Še nekaj: februarja naj bi s celostno enodnevno predstavitvijo sodelovali na sejmu Alpe Adria 2023. Gospodarsko razstavišče Ljubljana nam je kot že velikokrat doslej prijazno dodelilo sejemski prostor, to pot kar celo dvorano Podvodni mož. Hvala. Načrtovali smo srečanje podpornikov gibanja Kultura-Natura Slovenija, avkcijo podarjenih slik ob ustanovitvi civilnega dediščinskega sklada (heritage fund) DOTA.SI, priložnostni koncert mladih tenoristov ob podarjenem klavirju družine Dermota, …, pa je zaradi bolezni vse skupaj odpadlo.

PESNIŠKA NAGRADA KRESNICE 2023

Natečaj za pesniško nagrado KRESNICE 2023 se je iztekel 8. marca. To pot je bila tema ŽENSKE (V) PESMI: ZANJ(O). Prejeli smo 18 novih, še neobjavljenih pesniških zbirk različnih poet(ov). Žirija v sestavi Cecilia Prenz Kopušar, Albina Čeplak, (koordinatorka) Teja Goli, David Bandelj in Robert Felix Titan bo finalist(k)e in najboljšo zbirko predstavila na pesniškem finalu 16. julija 2023 v stari šoli na Stari Gori v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Tam je svoje dni živela, učila in ustvarjala naša “muza”, pesnica Kristina Šuler (1866, Kropa – 1959, Ljubljana). Laureat(inja) bo prejel(a) malo plastiko Kresnica kiparke Sabe Skaberne, nagrajena pesniška zbirka pa bo izšla jeseni v Kropi.

KRISTINA ŠULER: LITERARNI VEČER NA PROGRAMU ARS

Prvo pesniško nagrado Kresnice je julija 2022 prejela pesnica in vsestranska kulturna ustvarjalka Cvetka Bevc za pesniško zbirko Sled ognjenega svinčnika. Cvetka Bevc pa je za radijski program ARS oblikovala tudi literarni večer o pesnici Kristini Šuler. Na sporedu je bil 14. marca, posnetek pa lahko poslušate na https://ars.rtvslo.si/podkast/literarni-vecer/327/174942959. Poleg celotnega sporočila oddaje, ki predstavlja trpko življenje doslej prezrte pesnice, velja omeniti arhivske posnetke njenih čustvenih, doživetih interpretacij treh svojih pesmi.

(POSTHUMNA) IZROČITEV PRIZNANJA NAŠA SLOVENIJA: MARIJA ŠIKORONJA, Rožek

Med prejemniki priznanj Naša Slovenija 2020 je bila tudi galeristka MARIJA ŠIKORONJA iz Rožeka v Rožu. Svečano podelitev priznanj je preprečila pandemija, laureatinjo smo lahko predstavili le v oddaji Prvi na obisku RSLO1. Potem se je zgodilo nepričakovano: gospa Marija odšla za vedno…, galerija Šikoronja je (začasno) zaprla vata.

Nedavno so se njenega izjemnega povezovalnega galerijskega dela, v katerem je razstavne prostore in iskreno gostoljubje ponudila mnogim umetnikom iz Slovenije, Avstrije, Italije in drugod, spomnili v Celovcu. V mestni galeriji so pripravili spominsko razstavo SOPOTNICE/KI, na kateri smo na povabilo kuratorke Tanje Prušnik v družbi številnih umetnikov in celo deželnega glavarja Petra Kaiserja lahko izročili priznanje Naša Slovenija nagrajenkini hčerki Ani Šikoronja – Martines.

RAZPIS: PRIZNANJA NAŠA SLOVENIJA 2023

Prav v Celovcu smo dobili spodbudo za ponovno obuditev priznanj NAŠA SLOVENIJA. Ta skromna pozornost zglednim dejavnostim, dosežkom in projektom, ki jih posamezniki, društva, šole, lokalne skupnosti, skratka civilna družba namenja ohranjanju in uveljavljanju kulturne in naravne dediščine / krajine v skupnem slovenskem kulturnem prostoru, uživa ugled doma in v zamejstvu. O tem pričajo tako dosedanje nominacije (čez 300), seveda pa tudi dosežki vseh 121 nagrajencev. Zato smo se po pogovoru s predsednico žirije dr. Herto Maurer-Lausegger odločili, da po Veliki noči odpremo razpis za PRIZNANJA NAŠA SLOVENIJA 2023 z vsemi dosedanjimi kriteriji in štirimi kategorijami. Razpis bo trajal do konca junija, poleti bo žirija pregledala nominacije ter izbrala nagrajence, podelitev pa bo v začetku oktobra na Bledu. (Naj spomnimo: občina Bled je želela biti gostiteljica že leta 2020. Takrat smo za pozornost trajne vrednosti izbrali Podkvico velikega oblikovalca in misleca Oskarja Kogoja; spodobi se, da prošnjo ponovimo.)

Razpis bo objavljen 11. aprila.