KULTURA-NATURA-SLOVENIJA- USA-TOUR (19. marec – 1. maj 2025)

/in /by

GIBANJE KULTURA-NATURA SLOVENIJA SE ŠIRI MED SLOVENCE V ZDA

Na začetku je bila šala: naša teta Paulina Mežek Beton iz Gilberta v Minnesoti me je pred pol leta povabila na njen stoti rojstni dan. “Bova pela in plesala polko, prid’!”, je rekla po rodinsko, tako kot jo je naučila njena mama, Marija Mežek, Škrfčeva Micka z Rodin, sestra mojega deda, “Organistovga Toneja”. Sem rekel: “Če bova pa polko plesala, pa pridem!”

Potem sem si rekel, da bom mimogrede obiskal Lemont pri Chicagu, tam je mnoga leta pastiroval, prosvetljeval, komponiral, zborovodil in dirigiral pater Vendelin Franci Špendov, Bendlnov s Spodnje Dobrave blizu Krope, družinski stric po Mariči, materi mojih štirih otrok.

Potem se je nekako zgodilo, da me je gospa Irena Petrač, vdova dr. Dušana Petrača, znanstvenika pri NASA, sicer pa našega bližnjega soseda iz Krope, povabila še v Kalifornijo.

Zraven so se vrstila nova povabila, vse noči je zvončkljalo, in na koncu je itinerar predvideval naslednje “postaje” velike (avan)ture, poimenovane KULTURA-NATURA-SLOVENIJA-USA-TOUR 2025:

Chicago – Lemont – Joliet; Milwaukee; Minnesota: Gilbert (teta Paulina) – Eveleth – Chisholm; Minneapolis – St. Paul; Willard, WI, Washington; Los Angeles: Pasadena, Long Beach; Velika noč – Easter v Lemontu; Cleveland; Pittsburgh

Ko so prišla prva uradna povabila (Veleposlaništvo RS v Washingtonu, generalni konzulat v Clevelandu – HVALA!), se je začelo zares. Pot do Chicaga in nazaj sem si plačal sam. “Budget” je z začasnim “odkupom” podarjene slike Valentina Omana (Ecce Homo; Heritage Fund DOTA.SI) podprl Matjaž Hafner, sosed in lastnik C-bara iz Krope, v petih minutah sva bila zmenjena. Za sodelovanje in podporo se je takoj odločila Slovenska matica Ljubljana. Hvala obema. Nekaj sem imel v penzionerskem šparovčku, nekaj so mi podarili otroci…, “da ne boš žejen in lačen”.

Kaj pa ostali “poklicani” in “naprošeni”? Nič, še vedno sestavljajo odgovore na novembrsko pobudo. “Zamudili ste razpis.” Vi pa priložnost biti zraven.” Sic(k)! Če bi jih čakal, bi ostal doma. Pa kaj, vsaj ne bo dela z njimi…

Popotovanje sem imel namen opisati v nekaj sestavkih, sedaj nastaja potopis, prava pravcata knjiga, toliko vsega se je nabralo. Zaenkrat naj zapišem le to: na osmih predstavitvah gibanja Kultura-Natura Slovenija se je na vseh “krepko” izpisanih postajah zbralo vsaj 700 ameriških Slovencev, če pa štejem nekatere ponovitve, pa blizu tisoč. Kdo bi si mislil… Krasni, iskreni, svojim prednikom, sorodstvu in srčni Domovini predani ljudje različnih življenjskih zgodb. Potomci tistih “s trebuhom za kruhom“ ali onih “reši se, kdor se more – 1945”. Zavedajo in oklepajo se svojih korenin, identitete, pripadnosti, vere, prepoznavnostim slovenskih običajev in šeg, jezika, ljudskih pesmi in plesov in dobrot slovenskih (pra)babic…, pravzaprav so ena velika družina, “slovenšna cela”, žlahta (ki je včasih tudi po slovensko raztrgana plahta). Ja, v marsičem so nam lahko za zgled in ponos. In če kdo, so ameriški Slovenci prav gotovo del skupnega slovenskega kulturnega prostora, pa čeprav je Atlantik vmes, Amerika pa velika…

Kljub silnim resolucijam se “matica” tega bolj slabo zaveda, tava v politikantskem folklorizmu, predalčkanju in večnih delitvah. Smrkavčki v strankarskih klopeh s sesirjenim materinim mlekom v kotičkih pobalinskih “ideoloških” ust manipulirajo s svojimi “zgodovinskimi resnicami” in begajo ter delijo slovenski narod ter se smešijo pred mladino, ki ji je vedno bolj vseeno v poGooglani in AI-resničnosti. “Država” 35 let po osamosvojitvi še vedno “mišmaševsko” komplicira s kriteriji za dvojno državljanstvo, boječ se množice novih volivcev, zraven pa tone v žalostnih podobah demografskega usihanja, vsemogočne skorumpiranosti, bizarnega funkcionarskega “naši-vaši” turizma in “novokomponiranega Eu-Balkanistana” sredi slovenske prestolnice, “najljepšeg mesta u svetu, ne”…

Aja, zakaj da Cleveland in Pittsburgh nista “mastno” zapisana? Preprosto in poučno: tam se je zgodil organizacijski zdrs, fiasko, v “prestolnici ameriških Slovencev” sva tamkajšnjo raznobarvno “elito” s prizadevno generalno konzulko gospo Suzano Češarek zaman čakala v njeni pisarni, na “slovenski zemlji” sredi Clevelanda torej, … da o popolni nepripravljenosti pričakovanega programa med 25. in 29.4. sploh ne govorim. Izgledalo je, kot da sem se slučajno izgubil, popotnik, če ne kar klošar iz sosednje vasi… “Milni mehurček v barvah slovenske trobojnice?” Kaj pa vem…, “obviseli” smo v praznih e-mailih, to se pač dogaja v “prestolnicah”, nič pretresljivo novega, “od višine se zvrti…”, … med iskrenimi “malimi ljudmi” in v “malih krajih” se kaj takega ne more zgoditi nikoli in nikjer… in se tudi v ZDA ni.

Nič zato, z gospo konzulko sva si lahko privoščila iskren, bogat, nemoten, dolg pogovor, veliko sem se naučil…, potem pa se “cok-n-pok” še isti dan obrnil in se vrnil v prijazni Lemont, v Joliet, pa še na čistilno akcijo v park Triglav na robu Milwaukeeja. Ja nekaj je bilo treba početi, povratni let sem si namreč že sredi marca plačal za 30. april, čas sem si zapolnil z novimi srečanji, bila so nepozabna, navdihujoča, spoštljiva, taka z zaželenimi posledicami…

“Pustmo stat,” pravijo Primorci.

Realizirana, odlično pripravljena in dobro obiskana programska dogajanja, sprejemi, pogovori, predstavitve in številna, tudi na moč zabavna srečanja so bila en sam presežek. Pod črto smem zapisati več dogovorov in celo skupnih projektov:

  • najpomembnejše: GIBANJE KULTURA-NATURA SLOVENIJA SE JE RAZŠIRILO ČEZ VELIKO LUŽO
  • oblikovali smo močan in pester Kultura-Natura-USA odbor; v njem so zainteresirani, vitalni Slovenci/Slovenke med Chicagom in Kalifornijo in severno do Minnesote (KSKJ, SUA, SNPJ, drugi; posamezniki); odbor bo skrbeč za stalno povezavo s K-N-si in kontinuiran razvoj oblikovanih in novih zamisli / priložnosti / potreb; prva koordinatorka – prostovoljka bo Theresa Reza Rozman iz Jolieta pri Chicagu
  • otroci, (stari) starši in slovenska šola v Lemontu, verjetno pa kmalu tudi v Washingtonu, so se / se bodo vključili v naš čezmejni projekt Ringaringaraja
  • razpisan bo literarni natečaj za (šolsko) mladino na temo Sen o vrnitvi
  • v sodelovanju z frančiškanskim samostanom v Lemontu in študenti glasbenega oddelka Pedagoške fakultete Univerze Maribor bo tekla raziskava in predstavitev življenja in dela skladatelja in dirigenta patra dr. Vendelina Francija Špendova s Spodnje Dobrave pri Kropi, ki je 40 let deloval v ZDA; morda se bomo lotili tudi ostalih ustvarjalcev in umetnikov, “odrinjenih” med “neprave” in zatorej neznane
  • v sodelovanju s Slovensko matico Ljubljana se obeta natis/izid knjige Janeza Johna Vidmarja (delovni naslov: Slovenske župnije, duhovniki in organizacije v ZDA)
  • podelitev priznanj Naša Slovenija 2025 (22.6., Kropa): k že objavljenemu seznamu (gl. ta www) sta po sklepu žirije dodana prva dva laureata iz ZDA. To sta Teresa Mlakar Koci iz Kalifornija ter Janez John Vidmar iz Lemonta. Čestitamo!
  • obeta se vrsta medijskih predstavitev Kultura-Natura USA-TOUR v Sloveniji, zamejstvu in v ZDA
  • gibanje Kultura-Natura Slovenija je pridobilo množico novih prijateljev, projektov, pobud in soustvarjalcev, samih “naših”
  • obetajo se potujoča predavanja Kultura-Natura USA-TOUR 2025 po Sloveniji, sredi USA-TOUR pa je bilo gibanje povabljeno tudi med Slovence v Argentini
  • Veliko jih je, ki bi jim rad rekel HVALA, nerad bi koga izpustil, pa vseeno: Janez John & Dawn Vidmar, pater Metod Ogorevc, cerkveni pevski zbori v Lemontu, Jolietu, Evelethu, Washingtonu, …. zakonca Martin in Ljuba Novak, Slavica in Slavko Sovan, Nandi in Marko Puc, Branko Magajna, Ančka & Ray Končar, Mike Vidmar, Georgene Agnich, Lilijana Čepon, Helenca & Craig Frohna, Toni Limoni, Tomaž Rozina, Ellen Shiftlet, Linda & Dave Abstetar, Frank Vesel, Jože, Toni & Connie Menart, Johnny & Sam Snidarich, Robert Kivela, Cheryl & Gus Josephson, Mark & Debbie Snidarich, (teta) Paulina Mežek Beton, mali bratranec Chris Pasch & family, mala sestrična Lindsey Pasch, mali bratranec Paul & Kerry & Rachel & Jake Beton, Mike Koski, Patrice Pakiz, Janez Žakelj, Mary Jo Vershay, James Lah, Richie Yurkovich, Veleposlaništvo RS Washington, Ingrid Marolt Dimatulac, Roža Oblak, Bernardka & Tim Fitzsimmons, Gojko Stare, Irena Petrač, Fred & Claire in Joe Mlakar, Teresa Mlakar Koci & her big family, Jože Antolin, Mark Rijavec, veseli muzikanti F. Mlakar F. Rote & Friends na srečanju v Phoenix Club, Brea, … Generalni konzulat RS Cleveland, Suzana Češarek & Lucija Lindav Heindel & Anna Hruby, Breda Lončar (Slovenian American Times), pa spet nazaj v Lemont/Joliet, Ana Hozjan, Tereza Balažic Krampač, Mojca Magajne Anaya, Millie Magajne Hozjan, zborovodja MePZ Vendelin Špendov Marko Magajne, Miha & Urša & Maja Magajne, Stane Simrayh, Andrea Boltežar (sicer iz Argentine), Max in Nada Petrovič, Theresa Reza Rozman in njeni Anton, Janez, Gregor in Tomaž …. in še mnogi drugi, Gorenjci, Dolenjci, Primorci, Prekmurci, Štajerci in Belokranjci, Notranjci in Ljubljančani, ki jih je zaneslo “tja čez”: ISKRENA HVALA ZA IZJEMNO POMOČ, PRIJAZNO RAZDAJANE, GOSTOLJUBJE IN DOBRO VOLJO! Brez vas USA-TOUR ne bi bila možna (oz. bi bila podobna “Clevelandu”) 😉
  • DRAGI PRIJATELJI IN PRIJATELJICE, DOBRODOŠLI V SLOVENIJI IN V ZAMEJSTVU, še posebej pa v obeh naših multi-kulti epicentrih, V KROPI IN V PRLEKIJI!
  • Zapisal: Slavko Mežek, (potujoči) predsednik K-N.si