Dober dan vsem, sinoči (9.8.2025) smo v “Kapelci” in Mežnariji (multi-kulti epicenter gibanja Kultura-Natura Slovenija nad Kropo) doživeli pravi Poetikon besede in glasbe, ki so ga na finalu pesniške nagrade Kresnice 2024 soustvarjale prisotne ( in posredno tudi objektivno odsotne) pesnice – finalistke pesniškega natečaja Kresníce 2024. In seveda briljantna pianistka Adriana Magdovski iz Maribora s “pridruženim” klavirskim recitalom…
Večer je vodila članica žirije Doris Jeretina ob pomoči koordinatorke žirije Albine Čeplak, pridružil se jima je tudi predsednik gibanja Kultura-Natura Slovenija Slavko Mežek.
Potem pa veliki trenutek:
“…Pesniško nagrado Kresníce 2024 prejme: pesnica Alenka Jensterle Doležal za pesniško zbirko Ure in one – otrokom in pesnicam…”.
UTEMELJITEV ŽIRIJE ALENKA JENSTERLE DOLEŽAL: Ure in one – otrokom in pesnicam Zbirka Ure in one: Otrokom in pesnicam (šifra: PESNICAM) s svojo vsebinsko večplastnostjo izstopa kot ena celovitih pesniških pripovedi o ženski, materinski in pesniški izkušnji v sodobni slovenski poeziji. Pesniška zbirka Ure in one celostno nagovarja in prikazuje žensko v najrazličnejših vlogah, v katerih se lahko posameznica tekom življenja prepozna. Avtorica v svoji zbirki, ki obsega raznolike lirske in refleksivne pesmi, poglobljeno premišljuje o odnosu matere in hčerke, telesu in izgubi, ustvarjalnosti in njenem molku, ter o dediščini ženskega glasu – izrečenega in preslišanega. Pesmi so prepletene z dogodki in situacijami, s katerimi se posameznice lahko soočajo, čutno in premišljeno zapisane besede pa bralcu omogočajo, da se vživi v sam lirski subjekt in z njim čuti ljubezen, pa tudi bolečino, minljivost, strah, grozo, praznino. Nagovarja žensko, ljubimko, mater, hčer. Nagovarja posameznico, ki zaradi vsega grenkega izgubi lahkotnost – ki je »/…/ nekje med krokodilom in žensko«. Nagovarja soočanje z bolečino, negotovostjo, oddaljenostjo, minevanjem. Soočanje s hrepenenjem in nostalgijo. V središču zbirke je tesna vez z materinsko izkušnjo, ki se v zbirki zarisuje kot globoka točka. Zbirka se neposredno navezuje na razpisano temo »Ženske (v) pesmi: otroku« z več plastmi: z izpovedmi matere hčerki, z notranjimi monologi izgubljenih ali splavljenih otrok, s pismi nerojenim hčeram in refleksijami žensk, ki svojo ustvarjalnost žrtvujejo družinskim pričakovanjem. Ta tematska razpršenost, a hkrati tudi izjemna koherentnost zbirke, tvori pesniški dialog med generacijami, telesi, prostori in glasovi. Avtorica tako v pesmih izpostavlja tudi večkrat spregledane teme – kot sta posilstvo in splav. V verzih se tako pojavijo ključna prevpraševanja: kaj ženska lahko, kaj ženska sme – kakšna je njena vloga, kje so njene meje. V zbirko so zajete še politične slike, obenem pa izpostavlja tudi (vedno) aktualne teme, s katerimi se povezujejo vprašanja ženstvenosti oz. vloge ženske v družbi.
Dodatno vrednost pesniški zbirki dajejo tudi pesmi, posvečeni Kristini Šuler, ki je navdih za nastanek samega natečaja, pa tudi pesmi, posvečene Vidi Jeraj, Kristinini sodobnici. Izpostavljanje omenjenih pesnic nas lahko ponese tudi v preteklost, ko glas pesnic ni bil slišan oz. je bil pogostokrat zapostavljen. Pesniška zbirka je oblikovno raznovrstna, obenem pa pušča prostor za bralčev razmislek in čutenje. Pesniški glas avtorice je neposreden, pogosto krhek in pretresljiv skozi izpoved, a hkrati poln metaforike in simbolike. V jeziku se prepletajo govor in izkušnje matere, refleksije in čustev. Zbirka Ure in one nas ne nagovarja le z bolečino izgube, temveč predvsem z zavestjo o trajnosti vezi med materjo in otrokom, pesnico in dediščino, med žensko in njenim prostorom v svetu, ki je v nekaterih pesmih neposredno izpostavljen ali nagovorjen. Zato to ni zgolj zbirka o ženskah, temveč pesnitev o človeški krhkosti, kar lahko trdimo tudi za otroke, ki so odvisni od odraslih oseb, prav mati oziroma ženska je nemalokrat tista, ki je močna in – kot piše tudi v enem od verzov – preživela tudi v najtemnejših urah. Pesniška zbirka z naslovom Ure in one – otrokom in pesnicam je, skladno z zapisanim, vseobsegajoča in presežna, zato je nesporna nosilka nagrade Kresnice 2024.
Žirija: Albina Čeplak (koordinatorka), Doris Jeretina, Sara Zupan, Andreja Udovč
Laureatinja je kot pozornost trajne vrednosti prejela malo plastiko Kresníca akademske kiparke Sabe Skaberne.
Vse finalistke so v znak pozornosti prejele pesniško zbirko Za vse Ane na vmesnih postajah laureatinje 2023, pesnice Irene Pajnik Beguš; vsi zbrani so ji poslali iskrene želje za čimprejšnjo ozdravitev.
Nagrajena pesniška zbirka bo izšla v knjižni zbirki Kresníce predvidoma koncem 2025.
>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>
In potem? Na druženju so se na pravljičnem razgledišču nad Kropo kresale nove ideje, nove kresnice bi jim lahko rekli. Najbolj je zažarela že četrta (4.) napoved pesniškega natečaja Kresníce: objavljen bo ob izidu pesniške zbirke Ure in one – otrokom in pesnicam, na obletnico slovesa “muze” Kristine Šuler (17. 7.1866, Kropa – 25.12.1959, Ljubljana).
Lep pozdrav iz kovaške, glasbene, pesniške, ustvarjalne, navdihujoče Krope.Slavko Mežek, predsednik gibanja Kultura-Natura Slovenija www.kultura-natura.si 070 509980 ……..
>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>
(Naslednji dogodkii Kultura-Natura Slovenija: * 2. Etno FSEstival Selišči -Prlekija, 7.9.2025, ob 11.h > Veberičeva domačija Selišči * koncert iz ciklusa BÖSENDORFER Wien in Kropa: pianistka Tatjana Ognjanovič, 28.9.3025, ob 17.h, “Kapelca” nad Kropo(umetnica je hčerka sopranistke Zlate Gašperšič Ognjanovič, doma iz Krope
* MePZ Lipa zelenela je, 4.10.ob 17.h (v njem večinoma prepevajo nekdanji pevci in pevke APZ Tone Tomšič. Ljubljana; dirigentka Jelka Kovačič)
RAZGLASITEV FINALISTK ZA PESNIŠKO NAGRADO KRESNICE 2024
Pesniški natečaj in nagrada Kresnice sta namenjena spodbujanju nastajanja pesniških zbirk, ki tematizirajo žensko in njene izkušnje v najširšem pomenu besede. Pobuda je posvečena spominu na pesnico Kristino Šuler, katere ustvarjalnost in življenjska pot predstavljata navdih za vzpostavitev tega natečaja.
Rdeča nit tretje iteracije natečaja za pesniško nagrado Kresnice je bila tema ŽENSKE (V) PESMI: OTROKU. Pesniške zbirke z omenjeno tematiko so avtorji lahko pošiljali do vključno 24. 12. 2024.
Na natečaj je prispelo 16 pesniških zbirk.
Žirija za pesniško nagrado Kresnice 2024 (Albina Čeplak, Doris Jeretina, Andreja Udovč in Sara Zupan) je pregledala in ocenila prispele zbirke ter med finalistke uvrstila sledeče avtorice in njihove pesniške zbirke:
• Nataša Bauman: Ena misel, štiri barve
• Helena Crček: Pokrajina iz plastelina
• Marija Gale Lisjak: Ena – je ali ni nobena?
• Vinsent Vilčnik: Črni čaj
• Sonja Votolen: Pankrt
Žirija v okviru kriterijev in pristojnosti to pot širi izbor in izpostavlja tudi pesniško zbirko Ure in one – Otrokom in pesnicam avtorice Alenke Jensterle Doležal, ki zajema in celo presega okvirno temo aktualnega natečaja.
Avtorice izbranih zbirk v zapisane verze ustvarjalno in estetsko vpletajo razpisano tematiko; pesmi bralca popeljejo v notranji svet čustev in doživljanja, spominov in refleksije, sama sporočilnost pa daje izbranim pesniškim zbirkam zaokroženo in celostno podobo. Izbrane zbirke izstopajo tudi po čustveni globini, izrazni moči in tematski povezanosti.
Razglasitev lavreatke bo 9. 8. 2025 v Kropi.
Srečanje vseh sodelujočih pesnic in pesnikov ter ljubiteljev poezije bo s klavirskim recitalom obogatila pianistka Adriana Magdovski
Nagrajena zbirka bo objavljena predvidoma decembra 2025 v zbirki Kresnice.
Za lažje spremljanje vsebine pesmi iz ciklusa LEPA MLINARICA, ki ga bosta nocoj izvedla baritonist LUCAS SOMOZA OSTERC in kitarist ŽARKO IGNJATOVIĆ, objavljamo spodnjo povezavo.
V okviru ciklusa MOJSTRI PEVCI KROPA 2025 bosta v soboto, 12. julija, ob 19. uri, v podružnični cerkvi Matere Božje – “Kapelci” nad Kropo nastopila baritonist LUCAS SOMOZA OSTERC in kitarist ŽRKO IGNJATOVIĆ.
V soboto, 5. julija, je Kovaški šmaren 2025 obogatil irski pianist in skladatelj PHILIP MARTIN (1947; gl. Wikipedia in splet)) s klavirskim recitalom KOVAČEVE VARIACIJE (po G. F. Haendlu), Med izjemno zadovoljnim občinstvom je bilo slišati: “… To je bil večer žlahtnega pianizma…”
