PROJEKT SLOVENSKI KOZOLEC 1996 – 2016

SREČANJA POD KOZOLCI

 

Zgodbo o prizadevanjih za ohranitev naših kozolcev je že leta 1993 začela dokumentarna slovensko-angleška fotomonografija Slovenski kozolec – The Slovene Hay-rack (fotografije Jaka Čop, tekst dr. Tone Cevc, založnik AGENS Žirovnica). Značilni spomenik slovenske ljudske arhitekture od leta 1994 dalje uspešno predstavlja tudi istoimenska razstava arhitekturnih maket in risb (avtor: arhitekt Boran Hrelja, ki odtlej živi v Torontu).

»Razstavljeni modeli so nastali na osnovi študija posameznih stavb na terenu. Modeli odkrivajo tipološko bogastvo slovenskega kozolca. Napravljeni v različnih merilih (1:50 do1:125). Modeli so razvrščeni v zapovrstju, ki naglaša postopno razvojno rast kozolcev.«  (dr. Tone Cevc). Razstava Slovenski kozolec je doslej že 121-krat   navdušila mnoge mlade in odrasle ljubitelje slovenskega ljudskega stavbarstva v Sloveniji in tujini.

 

Knjiga in razstava sta postopno spodbudili nastanek svojevrstnega civilnega gibanja za ohranitev kozolca – »… spoznavnega znamenja Slovenije…«. Ustanovljeno je bilo 14. 12. 1996 v Rutu nad Baško Grapo, kjer ima še danes nekakšen domicil. Doslej je bilo skozi različne pobude obnovljenih ali rešenih več kot 200 objektov. V projektu je sodelovalo blizu 60 občin, preko 600 zglednih lastnikov dobro ohranjenih in še vedno uporabljanih objektov, mnogo zanesenjakov, šolarjev, študentov in strokovnjakov. O kozolcu in o naših prizadevanjih so pisali in poročali skoraj vsi slovenski, pa tudi tuji javni mediji. »…Slovenci so kozolec spet opazili… Žal so mu dnevi šteti…«. (TV SLO)

Dvajsetletnico gibanja Slovenski kozolec bo obeležila vrsta dogodkov, predavanj, razstav, popotovanj in srečanj pod kozolci po vsej Sloveniji in v zamejstvu.

K sodelovanju vabimo tudi turistična društva, pokrajinske turistične zveze, TICe in kmetijske svetovalne službe, še posebej pri organizaciji razstav ter načrtovanju svojevrstnega celoletnega turistično-etnološkega popotovanja SREČANJA POD KOZOLCI. Predstaviti in povezati želimo ohranjene in še vedno uporabljane objekte, vzorne lastnike kozolcev, domače mojstre (tesarje, krovce, poznavalce) ter (male) kraje, ki jih ti živi spomeniki ljudske arhitekture ter mnogoterih podeželskih tradicij, znanj in obrti prepoznavno označujejo. Seveda se bomo ob tem tudi poveselili, tako kot je (bilo) pod kozolci v navadi.

Vsaki pokrajini bomo namenili zaokrožen vikend, začeli bomo 14.12. v Rutu nad Baško Grapo. Podroben program, datume in traso turneje bomo oblikovali do začetka novembra.

Več informacij boste našli na www.kultura-natura.si – razpis SLOVENSKI KOZOLEC. Če želite sodelovati in imate dobrodošle zamisli in pobude, pokličite ali pišite na: USTANOVA POTI KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJA – PROJEKT SLOVENSKI KOZOLEC, Kropa 72, 4245 KROPA. GSM 070 554232; e-mail: pkdslovenia@gmail.com

                                               

                       

                               

 

 

 

ANTON JANŠA, CESARSKI ČEBELAR ZA VSE ČASE

 

FAKSIMILNI KOMPLET

 “PO BEČELAH SE VIŽEJ”

 Cilj:  čebelarjem po svetu, čebelarskim zvezam, raziskovalnim ustanovam in strokovnim knjižnicam bomo z »učbenikom za vse čebelarje«  predstavili »… čebelarja za vse čase…« – Antona Janšo, pa tudi večstoletno slovensko čebelarsko znanje, tradicijo, pa tudi avtohtono kranjsko čebelo.

Zakaj prav Anton Janša in njegov skoraj 250 let star učbenik?

»… Prvi cesarsko-kraljevi učitelj čebelarstva – umni Kranjec Anton Janša…« je okoli 1770 pod okriljem cesarice Marije Terezije na Dunaju in po cesarskih deželah širil nova čebelarska znanja. Njegov nauk je še danes aktualen in na moč cenjen po vsem svetu.

Leta 1775 je na Dunaju posthumno izšel Janšev čebelarski učbenik DAS ANTON JANSHA HINTERLASSENE VOLLSTÄNDIGE LEHRE VON DER BIENENZUCHT (Wien 1775; Joseph Münzberg).

Leta 1792 je Janez Goličnik, župnik iz Griž pri Žalcu, delo prevedel v slovenščino in ga natisnil v Celju: ANTONA JANSHAJA POPOLNOMA PODVUZHENJE SA VSSE ZHEBELLARJE. To je bil prvi natisnjeni čebelarski učbenik v slovenščini!

Gornjima dvema temeljnima učbenikoma v prvotni obliki je v kompletu dodana tudi slovensko-nemška študija PO BEČELAH SE VIŽEJ (več avtorjev)…”.  

Cilj:  čebelarjem po svetu, čebelarskim zvezam, raziskovalnim ustanovam in strokovnim knjižnicam bomo z »učbenikom za vse čebelarje«  predstavili »… čebelarja za vse čase…« – Antona Janšo, pa tudi večstoletno slovensko čebelarsko znanje, tradicijo in avtohtono kranjsko čebelo.

Raritetni, imenitno oblikovani faksimilni komplet je že natisnjen in pripravljen za razpošiljanje naslovnikom.

CENE

  1.   FAKSIMILNI KOMPLET PO BEČELAH SE VIŽEJ (vse tri publikacije, ročno izdelani ovitek): 100 EUR, poštnina
  2.   DAS ANTON JANSHA HINTERLASSENE VOLLSTÄNDIGE LEHRE VON DER BIENENZUCHT (Wien 1775; Joseph Münzberg): 45 EUR
  3.  ANTONA JANSHAJA POPOLNOMA PODVUZHENJE SA VSSE ZHEBELLARJE (Janez Goličnik): 45 EUR
  4.  slovensko-nemška študija PO BEČELAH SE VIŽEJ / MACH ES WIE DIE BIENEN: 15 EUR
  5.  naslovnica 1 ali 2 ali podoba Antona Janše ali Janeza Goličnika na ročno izdelanem papirju: 10 EUR
  6.  1. – 5.: poštnina

 

 

 

 

PREJEMNIKI PRIZNANJ NAŠA SLOVENIJA 2015

PREJEMNIKI PRIZNANJ NAŠA SLOVENIJA 2015

Odbor za podelitev priznanj Naša Slovenija 2015 v sestavi dr Herta Maurer-Lausegger (Inštitut za slavistiko Univerze v Celovcu), dr. Jožica Škofic (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU) in Slavko Mežek (predsednik gibanja Kultura-natura.si) je na seji dne 4. 1. 2016 pregledal pravočasno prispele in ustrezno utemeljene predloge (skupaj 21) ter izbral naslednje prejemnike:

  1. kategorija: OHRANJANJE DEDIŠČINE
    – izjemni dosežki na področju ohranjanja, obnavljanja in izboljševanja kulturne dediščine/krajine na naslednjih področjih:
    – posamične zgradbe ali naselja na podeželju ali v mestu,
    – industrijski in gradbeni objekti in območja,
    – kulturna krajina: zgodovinski parki in vrtovi, večje območja oblikovane narave ali območja kulturnega, okoljskega ali/in kmetijskega pomena,
    – arheološka najdišča,
    – umetniška dela in (etnološki) predmeti oz. zbirke, ki imajo umetniški oz. zgodovinski pomen:

–   GRADIŠČE NA TURNAH, Svatne na Koroškem (Miklova Zala)                                           –   PETROVČEVA HIŠA, HIŠA IGNACIJA BORŠTNIKA, Občina Cerklje                                –   DVOREC BUKOVJE, Dravit Dravograd

  1. kategorija: RAZISKOVANJE IN UVELJAVLJANJE DEDIŠČINE
    – izjemne raziskave in razstave, ki so pomembne za vrednotenje, uveljavljanje in ohranjanje kulturne dediščine/krajine v Sloveniji:

–  DRUŠTVO LAUFARIJA CERKNO, Cerkno

–  DRUŠTVO GOSPODINJ IN DRAMSKA SKUPINA PLANINA PRI AJDOVŠČINI

  1. kategorija: ZASLUGE POSAMEZNIKOV ali ORGANIZACIJ
    – zaslužni posamezniki, organizacije in podjetja, ki že dalj časa delujejo na področju ohranjanja, varovanja, uveljavljanja in izboljševanja kulturne dediščine/krajine ter pri tem dosegajo izjemne dosežke v slovenskem merilu:

–  Dr. JANKO ZERZER, Celovec

–  SKS PLANIKA, Ukve – Kanalska dolina

  KUD LA CASA DE KAMNA (Cecilia Prenz, Dušan Kopušar), Kamna Gorica

  1. kategorija: IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN OZAVEŠČANJE
    – izjemni dosežki na področju izobraževanja, usposabljanja in ozaveščanja na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine/krajine:

–  DUŠICA KUNAVER, Ljubljana

–  JANEZ MEDVEŠEK, Ljubljana

  STOPETKRAT O ŠOŠTANJU V ENEM ODSTAVKU, Občina Šoštanj

 

Ugotovitve in priporočila

 

– Odbor ugotavlja, da so prav vsi prispeli predlogi predstavili zgledna prizadevanja predlaganih pri ohranjanju naše skupne dediščine. Za poslane predloge se odbor zahvaljuje vsem predlagateljem. Žal je zaradi uveljavljenih kriterijev število priznanj omejeno.

– Odbor zato predlaga, da se do naslednjega razpisa za priznanja Naša Slovenija 2016 sistematično obišče in spozna današnje delo in uspešnost vseh dosedanjih nominirancev, ki zaradi kriterijev doslej (še) niso prejeli priznanj Naša Slovenija.

– Odbor predlaga, da se vse prejemnike priznanj in ostale nominirance povabi k tesnejšemu neposrednemu sodelovanju pri vodenju in nadaljnjem razvoju gibanja Kultura–natura Slovenija. Tako bo moč izjemno pestro in bogato mrežo bolje povezati in izkoristiti nedvomni vsebinski, organizacijski in kadrovski potencial, ki ga predstavljajo.

– Odbor predlaga, da se vse dosedanje prejemnike in nominirance povabi na svečano podelitev priznanj Naša Slovenija 2015. Datum in kraj svečane podelitve bosta znana najkasneje do 11. 1. 2016.

– Odbor in gibanje ponovno izražata hvaležnost koroškemu slikarju – poetu Gustavu Janušu, ki je za letošnja priznanja Naša Slovenija daroval svoja likovna dela.

 

V Kropi, 4. 1. 2016

PREJEMNIKI PRIZNANJ NAŠA SLOVENIJA 2009 – 2014

Objavl

 

 

 

PREJEMNIKI PRIZNANJ NAŠA SLOVENIJA 2009 – 2014

 

2009

PROF. DR. ŽIVA DEU, univ. dipl. ing. arh.: za dolgoletno strokovno delo, še posebej pa za njena raziskovalna, svetovalna in izobraževalna prizadevanja, namenjena lastnikom in ljubiteljem slovenske stavbne dediščine

DRAGO KRALJ, novinar: za vztrajno odkrivanje, predstavljanje in uveljavljanje manj znanih ali celo pozabljenih slovenskih krajev, izročil, kulturnih in naravnih biserov ter ljudi na celotnem slovenskem kulturnem prostoru; 3. projekt

PO POTEH DEDIŠČINE DOLENJSKE IN  BELE KRAJINE: pilotni turistični, a tudi kulturno-izobraževalni projekt, ki izvirno in celostno povezuje vsakršno kulturno in naravno dediščino krajev od Kolpe do zahodnih obronkov idrijskega hribovja

TURISTIČNI PODMLADEK JVIZ DESTRNIK – TRNOVSKA VAS: učenke in učenci so ob pomoči mentorjev skozi najrazličnejše projekte (npr. mreža UNESCO šol, festival Turizmu pomaga lastna glava, lokalne raziskovalne pobude) sistematično preučevali lokalno dediščino ter jo uveljavljali tako doma kot drugje po Sloveniji

ETNOLOŠKI MUZEJ KRAŠKA HIŠA, Repen, Italija: opuščeno hišo so leta 1968 odkupili člani zadruge Naš Kras z namenom ohraniti prvobitno kraško ljudsko arhitekturo in jo predstaviti širši javnosti

ETNOLOŠKA ZBIRKA PALČAVA ŠIŠA, Plešce v Čabranski dolini na Hrvaškem: celostni projekt obnove stanovanjske hiše rodbine Čop – živi dokaz ustvarjalnega medkulturnega dialoga na  politično pregreti meji med Slovenijo in Hrvaško.

ETNOLOŠKI MUZEJ DRABOSNJAKOV DOM na Kostanjah: kraj spomina in učenja: prvi etnološki muzej koroških Slovencev na obrobju slovenskega jezikovnega prostora ter poučen dokaz strpnega sobivanja sovaščanov vasi Kostanje / Köstenberg nad Vrbskim jezerom

SORŽEV MLIN, Polže: OTON SAMEC, skrbni in vztrajni oče celostnega projekta obnovitve in oživitve kulturno – zgodovinskega, stavbarskega  in tehničnega spomenika

HIŠA VREŠJE – ŽIVI MUZEJ DRUŽINE REJA, Krkavče: dragocen prispevek k ohranjanju prepoznavnosti skoraj pozabljene slovenske Istre

JEZERSKI HRAM – INTERPRETACIJSKI CENTER CERKNIŠKO JEZERO v vasi Dolenje Jezero: življenjsko delo Vekoslava Kebeta in njegove družine

 

2010

 

ROJSTNA HIŠA JANEZA JALNA, Rodine, Janez MULEJ z družino: raziskovanje ohranjanje, vzdrževanjeje in oživljanje dediščine svojega prednika, pisatelja Janeza Jalna

TRIPTIH, d.o.o. – restavratorski atelje družine Bogovčič, za izobraževalni projekt Vdahnimo življenje, ki vzpostavlja živi most med laično javnostjo, lastniki dediščine, nosilci obnovitvenih projektov in stroko

MUZEJ NA PROSTEM PLETERJE, skrbnik Simon Udvanc, agens promocije dolenjskega podeželja in njegove vsakršne dediščine

EKOMUZEJ HMELJARSTVA IN PIVOVARSTVA SLOVENIJE, zgleden primer raziskovanja in ohranjanja tradicionalne gospodarske dejavnosti v Savinjski dolini

MREŽA UNESCO ŠOL SLOVENIJE: številni šolski projekti, posvečeni raziskovanju, ohranjanju, zaščiti in uveljavljanju kulturne in naravne dediščine ter razvijanju kritičnega razmišljanja o neprimernih človekovih posegih, ki vodijo v uničenje narave, kulturne dediščine in samega obstoja naše civilizacije

POVHOV MLIN V ŠENTANELSKI REKI, Marija in Franc Naveršnik: za obnovitev mlina, stop in preužitkarske hiše s prikazom tradicionalnih mlinarskih opravil v programu Od zrna do kruha

GRAJSKI MLIN GRABČE, Bojan Preis: ob podpori družine in stroke je častitljivo stavbo – tehniški spomenik predano rešil propada ter ji vrnil življenje in dušo

FUNDACIJA POTI MIRU POSOČJE: zbiranje, raziskovanje in posredovanje raznoterih znanj o soški fronti, ohranjanje in vzdrževanje (nepremične) dediščine na poteh miru ter vzorno razvijanje kulturno-zgodovinskega in naravoslovnega turizma

PAVLOVA HIŠA, Potrna / Laafeld, Avstrija: mednarodno medkulturno središče »pozabljene slovenske manjšine« na avstrijskem Štajerskem

KUD VLADKO MOHORIČ ZREČE: sistematično raziskovanje, dokumentiranje, ohranjanje in predstavljanje najrazličnejše lokalne dediščine

DRAGO BULC, novinar, »Homo turisticus«, ambasador raznovrstnih kulturnih in naravnih prepoznavnosti slovenskih pokrajin in zamejstva

KULTURNO DRUŠTVO ROZAJANSKI DUM, Rezija – Italija: z raznovrstnim delovanjem skrbi za ohranjanje rezijanske kulturne dediščine in identitete

 

2011

 

 

OBNAVLJANJE ZAPUŠČENIH LESENIH KAŠČ IN KOČ, JOŽE KAKER, LUČE: dolgoletna prizadevanja pri ohranjanju ljudske stavbne dediščine gornje Savinjske doline s ciljem oblikovanja skansena na domači obnovljeni kmetiji

DOMAČIJA ANTONA AŠKERCA, RIMSKE TOPLICE: prepričljivo sobivanje družine Aškerčevih in Aškerčevega spominskega muzeja, z zglednim predstavljanjem pesnikovega življenja in hkratnim ohranjanjem tradicionalne kmetije

UREDITEV GRAJSKE PRISTAVE V ORMOŽU, OBČINA ORMOŽ: zgledna obnova nekdanje ruševine s hkratno umestitvijo v živo kulturno-izobraževalno dogajanje širšega okolja

VETRINJSKI (NASKOV) DVOR, MESTNA OBČINA MARIBOR: uspešno izveden zahteven projekt rešitve in hkratne mnogostranske sodobne oživitve poprej podirajočega se kulturnega spomenika

MARUŠA ZOREC, za načrtovanje, vodenje  uspešno udejanjenje projekta obnove Vetrinjskega dvora v Mariboru in Grajske pristave v Ormožu

MINORITSKI SAMOSTAN, MESTNA OBČINA MARIBOR: celostna obnovitev ogrožene sakralno-profane stavbne dediščine v mestnem jedru s posrečeno simbiozo med starim in novim

PRENOVA VILE BIANCE, MESTNA OBČINA VELENJE: prepričljiva obnova historične podobe povsem degradiranega urbanega področja na vstopu v Velenje, sodobno obogatena in oplemenitena  z mnogoterimi kulturnimi dejavnostmi in dogodki

PROJEKT TU MALAJNE NI VSE PROČ PALU, PARNAS – ZAVOD ZA KULTURO IN TURIZEM VELIKE LAŠČE: imenitna multimedijska predstavitev Trubarjevih »krovaških« malarjev v širše znanem dolgoletnem nizu uspešne interpretacije raznovrstne dediščine krajev

PROJEKT RAZKRIŠKI KOT, OBČINA RAZKRIŽJE: posrečeno povezovanje številnih prizadevanj za ohranitev in raznoliko predstavitev bogate, širši javnosti premalo znane kulturne in naravne dediščine – krajine na ogroženem vzhodnem obrobju Slovenije

PROJEKT OHRANJANJE SLOVENSKIH HIŠNIH IN LEDINSKIH IMEN NA KOROŠKEM (krajevna kulturna društva in Narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca): osupljiv primer (čezmejnega) sodelovanja med stroko in številnimi lokalnimi sodelavci; uvrstitev na seznam UNESCO-ve nesnovne dediščine v Avstriji  

Zakonca JOŽICA IN LUDVIK DRUML in župnik STANKO TRAP, ZILJSKA BISTRICA: za dolgoletni prispevek k ohranjanju in živosti slovenskega kulturnega izročila v obrobni Ziljski dolini ter za neumorno spodbujanje kulturnega sožitja med ljudmi – narodnostmi ob multikulturni Tromeji

PROF. VILJEM ČERNO, BARDO V TERSKIH DOLINAH: za življenjski prispevek pri raziskovanju, ohranjanju, uveljavljanju in nepopustljivem branjenju izginjajočega slovenstva v Terskih dolinah / Benečiji

MUZEJ LECTARSKA DELAVNICA, zakonca JOŽE IN LILI ANDREJAŠ, RADOVLJICA: obnova in oživitev starodobne hišne lectarske obrti

NATREG (KAKO UPRAVLJATI (ZA)VAROVANA OBMOČJA NARAVE – PILOTNO OBMOČJE POHORJE, Zavod RS za varstvo narave in številni udeleženci): zgleden primer povezovanja razpršenih deležnikov pri načrtovanju in udejanjanju trajnostnega razvoja ter uveljavitve kulturne in naravne dediščine regije – Vizija Pohorje 2030

 

 

2012 / 2013

 

ISTRSKI TRG DRUŽENJAŠMARJE PRI KOPRU: nov model razvoja na podeželju – zgled za razvoj vasi, višje kakovosti življenja krajanov ter  trajnostnega in celovitega razvoja, temelječega na potencialih skupne kulturne dediščine

BOHAČEV TOPLAR ; OBČINA NAZARJE: skrben in vzoren primer prenove spomenika stavbne dediščine – zidanega kozolca ter oblikovanje novega javnega prostora, kjer se srečujeta preteklost in sedanjost

HELIOS D.D. – OBNOVA VODNJAKOV:  v okviru večletnega projekta je bilo očiščenih več kraških jam in brezen, obnovljenih okoli 80 vodnjakov in drugih virov pitne vode po vsej Sloveniji, z dodano okoljsko vzgojo otrok ter spodbujeno osveščenostjo odraslih

KMETIJA PR’ KRAČ; DRUŽINA ČIČ, DOLSKO: simbioza tradicionalnega in sodobnega kot uspešna oblika trajnostnega obstoja, razvoja in spodobnega preživetja na kmetiji

SLOMŠKOVO LETO 2012 V OBČINI ŠENTJUR: celoletni program najrazličnejših prireditev in projektovob 150-letnici smrti škofa Antona Martina Slomška, s posebnim poudarkom njegovega prispevka k domoljubju, vzgoji, slovenski pisani besedi in ohranjanju naše kulturne dediščine

OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE – OBČINA KRŠKO: izjemni dosežki pri obnovi in revitalizaciji raznolike kulturne dediščine in krajine širom občine, še posebej gradu Rajhenburg

OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE – ZAVOD ZA TURIZEM IN KULTURO BELTINCI: načrtno in uspešno oživljanje in ohranjanje kulturne dediščine ter povezovanje kulturnih in naravnih potencialov kot razvojne prioritete v občini Beltinci

IDA DOLŠEK, ŠMARTNO PRI LITIJI: raziskovalka in zbirateljica slovenskega ljudskega izročila v Šmartnem in okolici

EDA BENČIČ MOHAR, etnologinja: dolgoletno strokovno raziskovanje in delo, posvečeno ogroženi kulturni dediščini v zaledju Slovenske Istre

PRIMOŽ HIENG, FOTOGRAF – TA NORČAVI PUSTNI ČAS: izjemen fotografski ciklus, načrtno terensko delo, dokumentiranje in fotografiranje slovenskih pustnih mask ter običajev po vseh slovenskih pokrajinah, tudi v zamejstvu

  1. HERTA MAURER LAUSEGGER, CELOVEC: avtorica številnih člankov, razprav in knjig o jezikoslovju, dialektologiji in slovenskem bukovniškem slovstvu ter avdiovizualnih predstavitev predstavljanje narečja in izginjajoče kulturne dediščine na Koroškem po vsem svetu

KULTURNI DOM GORICA, Italija: 30 let delovanja – nenadomestljivo slovensko multi-kulturno središče za Slovence, pa tudi Italijane in Furlane na Goriškem

PROJEKT PODRUŽNIČNE ŠOLE – GIBALO RAZVOJA: podružnične šole  Janče, Besnica, Lipoglav, Prežganje: ustvarjalna jedra kulturnega in družabnega življenja na odmaknjenem podeželju, raziskovalke preteklosti za prihodnost ter povezovalke vseh generacij

 

2014

 

TEHNIŠKI SPOMENIK – MUZEJ  HE ZAVRŠNICA; SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA d.o.o.: družbeno odgovorna, skrbna in strokovno zgledna obnovitev tehniškega spomenika ter izobraževanje mladine o pomenu iz vodne sile pridobljenega obnovljivega vira energije – elektrike

TEHNIŠKI MUZEJ HE FALA, ELDOM d.o.o., MARIBOR in DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR: z ohranjeno tehniško dediščino spodbujeno družbeno odgovorno okoljsko ravnanje ter ekološka osveščenost širše lokalne skupnosti, predvsem mladine

HIŠA ROKODELSTVA, ANDOVCI – PORABJE; RAZVOJNA AGENCIJA SLOVENSKA KRAJINA S SODELAVCI: ohranitev tiične porabske domačije ter oživljanje starih tradicionalnih domačih obrti in običajev

ČEZMEJNI PROJEKT KALI, RIBNIKI IN IZVIRI: NAŠA PRETEKLOST – NAŠA PRIHODNOST (LOKVE, RIBNJACI I IZVORI: NAŠA PROŠLOST – NAŠA BUDUČNOST); OBČINA ČRNOMELJ IN PROJEKTNI PARTNERJI: projekt je okrepil čezmejne vezi med sosedi na obeh straneh meje ter zavedanje o nuji in koristnosti sonaravne obnove vodnih virov v projektnem območju

KRIŽNIKOV PRAVLJIČNI FESTIVAL, MOTNIK; MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK IN SODELAVCI: zgleden primer oživljanja, ohranjanja in uveljavljanja slovenske nesnovne kulturne dediščine – folklornih pravljic, kot nam jih je zapisal Gašper Križnik v 19. stoletju

FOLKLORNA SKUPINA DRAGATUŠ: raziskovanje, ohranjanje in oživljenje pozabljenega folklornega izročila osrednje Bele Krajine

DRUŠTVO BAŠKA DEDIŠČINA; STRŽIŠČE – PODBRDO: uspešno raziskovanje in uveljavljanje baške naravne in kulturne dediščine, strokovno izpopolnjevanje članov in ozaveščanje lokalnega prebivalstva o širšem pomenu lokalne kulturne dediščine

KOZJANSKA DOMAČIJA; BOJAN GUČEK, DOBJE: obnovljena kozjanska hiša je v sodelovanju s stroko prerasla v prepoznavno, programsko bogato Kozjansko domačijo in gibalo podobnih prizadevanj domačih ljudi in širšega okolja

PROF. DR. PETER FISTER, u.d.i.a., LJUBLJANA: za izjemen ustvarjalni strokovni opus ter predano odkrivanje, vrednotenje, obravnavanje, ohranjanje in prenovo naše kulturne, še posebej stavbne dediščine

TADEJ BRATE, LJUBLJANA: neumorni raziskovalec in varuh slovenske tehniške, še posebej železniške preteklosti

PERŠMANOV MUZEJ; DRUŠTVO PERŠMAN, LEPENA – ŽELEZNA KAPLA: hiša spominjanja, opomina, ozaveščanja in učenja z zavezujočo oporoko mladim rodovom

HIŠA IZROČILA – DOLENJA VAS, CERKNICA: raziskuje, ohranja in oživlja avtohtona človeška znanja, rokodelske dejavnosti, šege in navade ter nesnovno kulturno dediščino, verovanja in duhovnost, glasbo, jezik in pripovedi Jezercev, prebivalcev krajev na obrežjih Cerkniškega jezera

ŠENT – SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA DUŠEVNO ZDRAVJE: SKRB ZA OHRANJANJE SKUPNE DEDIŠČINE: uspešna prizadevanja za večjo vključenost obrobnih skupin ljudi, zlasti oseb s težavami v duševnem zdravju v obvladovanju različnih rokodelskih veščin, znanj in dejavnosti