OKROGLA MIZA »OHRANIMO SLOVENSKI KOZOLEC – KDO IN KAKO«? – ZAKLJUČKI

/in , /by

Bled, 9. 3. 2017

Na okrogli mizi se je zbrala pestra druščina zainteresiranih in raznoliko kompetentnih ljudi, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem govorcev. Dogodek je s svojo prisotnostjo in prispevkom obogatil in podčrtal minister za kmetijstvo mag. Dejan Židan.

Celotna okrogla miza je posneta na video (Bled TV).

Govorci:

  • Pavel Hlebanja, mladi kmet, Srednji Vrh nad Martuljkom
  • Vesna Kunšič, Občina Kranjska Gora
  • Dušan Jovič, kmetijski svetovalec, Bohinj
  • Mag. Dušan Štepec, konservator; Dežela kozolcev Šentrupert
  • Anton in Damijan Bajc, tesarja iz Mirnske doline
  • dr. Franc Pohleven, Biotehniška fakulteta
  • dr. Črtmonir Tavzes, Univerza na Primorskem
  • mag. Dejan Židan
  • moderator Slavko Mežek.

Povzetek njihovih prispevkov bo objavljen na spletni strani.

Zaradi pomanjkanja časa svojih prispevkov žal niso mogli predstaviti dr. Domen Zupančič, dr. Peter Fister in Helena Cvenkel, za kar se jim organizator iskreno opravičuje in jih prosi za pisni prispevek, ki bo objavljen  na www.kultura-natura.si.

 

ZAKLJUČKI

  1. Kozolec je »…spoznavno znamenje Slovenije…« (dr. Tone Cevc), ki ga je s skupnimi močmi treba raziskati, ovrednotiti, ohraniti, uveljaviti in revitalizirati.
  2. Kozolec je prepoznavni, še vedno živi spomenik ljudskega stavbarstva, ki bogati kulturno krajino od izvira Drave do Kolpe in Sotle, v Italiji, Avstriji, Švici, še posebej pa v Sloveniji.
  3. Ohranjanje, uveljavljanje in revitalizacija kozolca je osnova skupnega čezmejnega trajnega projekta KOZOLEC, v katerem pod že uveljavljenim logotipom sodelujejo zainteresirana civilna gibanja, občine, različne stroke in pristojne državne / regionalne službe iz Slovenije, Avstrije, Italije in Švice. Posebna pozornost velja nujnim partnerjem s področja kulture (etnologija, arhitektura, konservatorstvo), izobraževanja (delo z mladimi, posebej strokovno usmerjenimi profili), varstva okolja, (sonaravnega) kmetijstva, gospodarstva (gradbeništvo, stare obrti), tudi turizma.
  4. Civilna gibanja začnejo z usklajeno čezmejno medregionalno pobudo za uvrstitev kozolca na UNESCOv seznam svetovne kulturne dediščine. Ta predlog je izhodišče in osnova za vse nadaljnje skupne dejavnosti. Pri tem upoštevajo določila in kriterije znanih konvencij o varstvu svetovne in naravne dediščine (kulturne krajine) veljavna lokalna pravila igre. Ustanovi se strokovna knjižnica in video/fototeka.
  5. Za ta namen oblikujejo čezmejni iniciativni projektni odbor, ki ga v začetku sestavljajo
  • dr. Franc Pohleven, dr. Domen Zupančič, dr. Peter Fister, mag. Dušan Štepec, dr. Črtomir Tavzes, dr. Maja Oven, Slovenija
  • dr. Joseph Passler in dr. Hans Schmieder (Innichen,Pustriška dolina) ter fundacija Die Harpfe, JV Tirolska
  • Narodopisni inštitut Urban Jarnik Celovec, dr. Gorazd Živkovič, dr. Ludvik Druml in Uschi Sereinig, Ziljska dolina,
  • arhitekta Renzo Rucli (Benečija) in Ivo Buzzi, predstavnik SKS Planika (Kanalska dolina), Italija
  • predstavnik službe za razvoj podeželja pri MKGP RS (> LAS) in mreže kmetijskih svetovalnih služb
  • predstavnik partnerskega društva Baška dediščina (pilotni projekt Rut), BSC Naklo (za kmetijske šole) in ŠC Slovenj Gradec (lesarske šole)
  • Slavko Mežek, predsednik gibanja Kultura – Natura Slovenija (pobudnik / koordinator).

Odbor se lahko širi ali oblikuje v manjše delovne skupine, skladno s potrebami. V odbor se po potrebi vključijo zainteresirani eksperti ter predstavniki ustreznih strokovnih služb, še posebej MK, ZVKDS ter slovenskega odbora za UNESCO.

Posebno reprezentativno skupino predstavljajo župani vključenih občin. Oblikuje se tudi team za stalne stike z javnostmi.

O pobudi se takoj obvesti vsa dediščinska gibanja in organizacije v Evropi (npr. članice Europa Nostra) s povabilom za sodelovanje.

  1. Odbor deluje samostojno skladno s statutom gibanja Kultura – Natura Slovenija na naslovu Kropa 74, 4245 Kropa.
  2. Odbor in gibanje Kultura – Natura Slovenija ustanovita programski sklad projekta KOZOLEC, na spletni strani www.kultura-natura.si pa tematsko okno KOZOLEC / HAY-RACK HERITAGE.
  3. Odbor oblikuje izhodiščni petletni delovni program. Predstavljen bo na pilotni lokaciji v Rutu nad Baško grapo ob košnji / sušenju sena junija letos v sklopu programskega ciklusa Srečanja pod kozolci 2017.
  4. Odbor ob pomoči MKGP in kmetijskih svetovalnih služb pridobi register vitalne / obstoječe / ogrožene stavbne dediščine – kozolcev na slovenskem podeželju.
  5. Sestavni začetni promocijski del pobude je celoletni programski sklop dogodkov, predavanj, družabnih Srečanj pod kozolci, potujoča razstava Slovenski kozolec ipd., ki bodo potekali po Sloveniji, v zamejstvu in po svetu ob 20-letnici gibanja / projekta Slovenski kozolec.
  6. Gibanje Kultura-Natura Slovenija v podporo pobudi uvaja in napoveduje še naslednje novosti
  • nov popotniški doživljajski program »Srečanja pod kozolci« kot del nove dejavnosti (Po poteh kulturne dediščine / Heritage Tours; predstavitev turističnim vodnikom, ponudnikom in drugim dejavnikom)
  • študijsko dvodnevno ekskurzijo h kozolcem v Ziljski in Pustriški dolini
  • študijsko dvodnevno ekskurzijo h kozolcem po slovenskih regijah
  • raziskovalni natečaj za osnovne in srednje šole Kozolci v mojem kraju – kako dolgo še? (> šolsko leto 2017/18)
  • raziskovalni natečaj za študente etnologije, arhitekture, geografije ipd.
  1. Upoštevaje »Pismo podpore« (objavljeno na www), ki ga minister za kmetijstvo mag. Dejan Židan namenja jubileju in nadaljnjemu razvoju projekta Slovenski kozolec, se bo gibanje skušalo uvrstiti med deležnike medresorske pomoči in subvencij tangiranih ministrstev, zaradi mednarodne naravnanosti pobude pa tudi EU virov.

 

Slavko Mežek

Kultura-Natura Slovenija

 

Odmevi:

https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/prvi-koraki-slovenskih-kozolcev-proti-unescovemu-seznamu/416945

http://www.sloveniatimes.com/three-countries-seek-to-get-hayracks-onto-unesco-list

…

PROJEKT SLOVENSKI KOZOLEC 1996 – 2016

/in , /by

SREČANJA POD KOZOLCI

 

Zgodbo o prizadevanjih za ohranitev naših kozolcev je že leta 1993 začela dokumentarna slovensko-angleška fotomonografija Slovenski kozolec – The Slovene Hay-rack (fotografije Jaka Čop, tekst dr. Tone Cevc, založnik AGENS Žirovnica). Značilni spomenik slovenske ljudske arhitekture od leta 1994 dalje uspešno predstavlja tudi istoimenska razstava arhitekturnih maket in risb (avtor: arhitekt Boran Hrelja, ki odtlej živi v Torontu).

»Razstavljeni modeli so nastali na osnovi študija posameznih stavb na terenu. Modeli odkrivajo tipološko bogastvo slovenskega kozolca. Napravljeni v različnih merilih (1:50 do1:125). Modeli so razvrščeni v zapovrstju, ki naglaša postopno razvojno rast kozolcev.«  (dr. Tone Cevc). Razstava Slovenski kozolec je doslej že 121-krat   navdušila mnoge mlade in odrasle ljubitelje slovenskega ljudskega stavbarstva v Sloveniji in tujini.

 

Knjiga in razstava sta postopno spodbudili nastanek svojevrstnega civilnega gibanja za ohranitev kozolca – »… spoznavnega znamenja Slovenije…«. Ustanovljeno je bilo 14. 12. 1996 v Rutu nad Baško Grapo, kjer ima še danes nekakšen domicil. Doslej je bilo skozi različne pobude obnovljenih ali rešenih več kot 200 objektov. V projektu je sodelovalo blizu 60 občin, preko 600 zglednih lastnikov dobro ohranjenih in še vedno uporabljanih objektov, mnogo zanesenjakov, šolarjev, študentov in strokovnjakov. O kozolcu in o naših prizadevanjih so pisali in poročali skoraj vsi slovenski, pa tudi tuji javni mediji. »…Slovenci so kozolec spet opazili… Žal so mu dnevi šteti…«. (TV SLO)

Dvajsetletnico gibanja Slovenski kozolec bo obeležila vrsta dogodkov, predavanj, razstav, popotovanj in srečanj pod kozolci po vsej Sloveniji in v zamejstvu.

K sodelovanju vabimo tudi turistična društva, pokrajinske turistične zveze, TICe in kmetijske svetovalne službe, še posebej pri organizaciji razstav ter načrtovanju svojevrstnega celoletnega turistično-etnološkega popotovanja SREČANJA POD KOZOLCI. Predstaviti in povezati želimo ohranjene in še vedno uporabljane objekte, vzorne lastnike kozolcev, domače mojstre (tesarje, krovce, poznavalce) ter (male) kraje, ki jih ti živi spomeniki ljudske arhitekture ter mnogoterih podeželskih tradicij, znanj in obrti prepoznavno označujejo. Seveda se bomo ob tem tudi poveselili, tako kot je (bilo) pod kozolci v navadi.

Vsaki pokrajini bomo namenili zaokrožen vikend, začeli bomo 14.12. v Rutu nad Baško Grapo. Podroben program, datume in traso turneje bomo oblikovali do začetka novembra.

Več informacij boste našli na www.kultura-natura.si – razpis SLOVENSKI KOZOLEC. Če želite sodelovati in imate dobrodošle zamisli in pobude, pokličite ali pišite na: USTANOVA POTI KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJA – PROJEKT SLOVENSKI KOZOLEC, Kropa 72, 4245 KROPA. GSM 070 554232; e-mail: pkdslovenia@gmail.com