Slovenski kozolec

Zgodbo o prizadevanjih za ohranitev naših kozolcev je leta 1993 začela dokumentarna slovensko-angleška fotomonografija Slovenski kozolec – The Slovene Hay-rack (fotografije Jaka Čop, tekst dr. Tone Cevc). Značilni spomenik slovenske ljudske arhitekture od leta 1994 dalje uspešno predstavlja tudi istoimenska razstava arhitekturnih maket in risb (avtor: arhitekt Boran Hrelja, Toronto).

Razstavljene makete in risbe:

• Kozolec brez strehe (okolica Kanala: M 1:75)
• Enojni stegnjeni kozolec (okolica Tolmina: M 1:50)
• Enojni kozolec (Poljane pri Stični; M 1:75)
• Stegnjeni kozolec z lopo (brez kritine; Velike Lašče; M 1:75)
• Dvojni stegnjeni kozolec (Zalisce pri Žužemberku; M 1:50)
• Dvojni stegnjeni kozolec z zidanimi stebri (Grm pri Novem mestu: M 1:75)
• Kozolec na psa (okolica Zidanega mosta: M 1:50)
• Vezani kozolec – stog – na eno drevo (Studor v Bohinju; M 1:75)
• Vezani kozolec – stog – na dve drevesi (Studor v Bohinju: M 1:75)
• Ilijev kozolec (Velike Lašče; M 1:75)
• Toplar (Škofljica pri Ljubljani; M 1:75)
• Vezani kozolec z zidanimi stebri (Rovte nad Vrhniko; M 1:125)
• Vezani kozolec z zidanimi stebri (Hotedraščica: M 1:100)
• Vezani kozolec, “kózuc” (Gornji Grad; M 1:75)
• Toplar z balkonom (Bistrica pri Mokronogu; M 1:100)
• Belokranjski skedenj s prislonjenim kozolcem (Tanča qora; M 1:75)

»Razstavljeni modeli so nastali na osnovi študija posameznih stavb na terenu. Modeli odkrivajo tipološko bogastvo slovenskega kozolca. Napravljeni v različnih merilih (1:50 do1:125). Modeli so razvrščeni v zapovrstju, ki naglaša postopno razvojno rast kozolcev.«  (dr. Tone Cevc)

Razstava SLOVENSKI KOZOLEC je doslej že 121-krat  navdušila mnoge ljubitelje slovenskega ljudskega stavbarstva v Sloveniji in tujini (med ZDA in Dunajem, po vsej Sloveniji; otroke, mladino, odrasle, ljubitelje, strokovnjake…). Knjiga in razstava sta postopno spodbudili nastanek civilnega gibanja za ohranitev kozolca – »… spoznavnega znamenja Slovenije…« (ustanovljeno 15. 12. 1996, Rut nad Baško Grapo). Doslej je bilo skozi različne pobude obnovljenih ali rešenih več kot 200 objektov. V projektu je že sodelovalo blizu 60 občin (npr. takratna občina Ravne tudi pri obnovi največjega toplarja v Mežiški dolini na Poljani), preko 700 lastnikov skrbno ohranjenih objektov, mnogo zanesenjakov in strokovnjakov. O kozolcu in o naših prizadevanjih so pisali in poročali skoraj vsi slovenski, pa tudi tuji javni mediji.

»…Slovenci so kozolec spet opazili… Žal so mu dnevi šteti…«. (TV SLO). ALI PAČ NE, prepričano trdimo zagovorniki »kozolcev – gradov brez oken in vrat«. Prihaja doba obujenega tradicionalnega kmetovanja s kozolcem vred. Ohranimo to svetovno slovensko stavbarsko prepoznavnost. Kozolcev ne tlačimo v nekakšne »muzeje« (!?), ampak jih skupaj z lastniki skušajmo oživiti. Namreč: »Kozolci so najlepši, kadar so polni.« (dr. Janez Bogataj).