Archive for month: avgust, 2025

Dober dan vsem, sinoči (9.8.2025) smo v “Kapelci” in Mežnariji (multi-kulti epicenter gibanja Kultura-Natura Slovenija nad Kropo) doživeli pravi Poetikon besede in glasbe, ki so ga na finalu pesniške nagrade Kresnice 2024 soustvarjale prisotne ( in posredno tudi objektivno odsotne) pesnice – finalistke pesniškega natečaja Kresníce 2024. In seveda briljantna pianistka Adriana Magdovski iz Maribora s “pridruženim” klavirskim recitalom…

Večer je vodila članica žirije Doris Jeretina ob pomoči koordinatorke žirije Albine Čeplak,  pridružil se jima je tudi predsednik gibanja Kultura-Natura Slovenija Slavko Mežek. 

Potem pa veliki trenutek: 

“…Pesniško nagrado Kresníce 2024 prejme: pesnica Alenka Jensterle Doležal za pesniško zbirko Ure in one  – otrokom in pesnicam…”.

UTEMELJITEV ŽIRIJE
ALENKA JENSTERLE DOLEŽAL: Ure in one – otrokom in pesnicam
Zbirka Ure in one: Otrokom in pesnicam (šifra: PESNICAM) s svojo vsebinsko
večplastnostjo izstopa kot ena celovitih pesniških pripovedi o ženski, materinski in
pesniški izkušnji v sodobni slovenski poeziji.
Pesniška zbirka Ure in one celostno nagovarja in prikazuje žensko v najrazličnejših
vlogah, v katerih se lahko posameznica tekom življenja prepozna. Avtorica v svoji zbirki,
ki obsega raznolike lirske in refleksivne pesmi, poglobljeno premišljuje o odnosu matere
in hčerke, telesu in izgubi, ustvarjalnosti in njenem molku, ter o dediščini ženskega
glasu – izrečenega in preslišanega. Pesmi so prepletene z dogodki in situacijami, s
katerimi se posameznice lahko soočajo, čutno in premišljeno zapisane besede pa
bralcu omogočajo, da se vživi v sam lirski subjekt in z njim čuti ljubezen, pa tudi
bolečino, minljivost, strah, grozo, praznino. Nagovarja žensko, ljubimko, mater, hčer.
Nagovarja posameznico, ki zaradi vsega grenkega izgubi lahkotnost – ki je »/…/ nekje
med krokodilom in žensko«. Nagovarja soočanje z bolečino, negotovostjo,
oddaljenostjo, minevanjem. Soočanje s hrepenenjem in nostalgijo.
V središču zbirke je tesna vez z materinsko izkušnjo, ki se v zbirki zarisuje kot globoka
točka. Zbirka se neposredno navezuje na razpisano temo »Ženske (v) pesmi: otroku« z
več plastmi: z izpovedmi matere hčerki, z notranjimi monologi izgubljenih ali splavljenih
otrok, s pismi nerojenim hčeram in refleksijami žensk, ki svojo ustvarjalnost žrtvujejo
družinskim pričakovanjem. Ta tematska razpršenost, a hkrati tudi izjemna koherentnost
zbirke, tvori pesniški dialog med generacijami, telesi, prostori in glasovi.
Avtorica tako v pesmih izpostavlja tudi večkrat spregledane teme – kot sta posilstvo in
splav. V verzih se tako pojavijo ključna prevpraševanja: kaj ženska lahko, kaj ženska
sme – kakšna je njena vloga, kje so njene meje. V zbirko so zajete še politične slike,
obenem pa izpostavlja tudi (vedno) aktualne teme, s katerimi se povezujejo vprašanja
ženstvenosti oz. vloge ženske v družbi.

Dodatno vrednost pesniški zbirki dajejo tudi pesmi, posvečeni Kristini Šuler, ki je navdih
za nastanek samega natečaja, pa tudi pesmi, posvečene Vidi Jeraj, Kristinini sodobnici.
Izpostavljanje omenjenih pesnic nas lahko ponese tudi v preteklost, ko glas pesnic ni bil
slišan oz. je bil pogostokrat zapostavljen.
Pesniška zbirka je oblikovno raznovrstna, obenem pa pušča prostor za bralčev
razmislek in čutenje. Pesniški glas avtorice je neposreden, pogosto krhek in pretresljiv
skozi izpoved, a hkrati poln metaforike in simbolike. V jeziku se prepletajo govor in
izkušnje matere, refleksije in čustev.
Zbirka Ure in one nas ne nagovarja le z bolečino izgube, temveč predvsem z zavestjo o
trajnosti vezi med materjo in otrokom, pesnico in dediščino, med žensko in njenim
prostorom v svetu, ki je v nekaterih pesmih neposredno izpostavljen ali nagovorjen.
Zato to ni zgolj zbirka o ženskah, temveč pesnitev o človeški krhkosti, kar lahko trdimo
tudi za otroke, ki so odvisni od odraslih oseb, prav mati oziroma ženska je nemalokrat
tista, ki je močna in – kot piše tudi v enem od verzov – preživela tudi v najtemnejših
urah.
Pesniška zbirka z naslovom Ure in one – otrokom in pesnicam je, skladno z
zapisanim, vseobsegajoča in presežna, zato je nesporna nosilka nagrade Kresnice
2024.

Žirija: Albina Čeplak (koordinatorka), Doris Jeretina, Sara Zupan, Andreja Udovč

Laureatinja je kot pozornost trajne vrednosti prejela malo plastiko Kresníca akademske kiparke Sabe Skaberne.

Vse finalistke so v znak pozornosti prejele  pesniško zbirko Za vse Ane na vmesnih postajah laureatinje 2023, pesnice Irene Pajnik Beguš; vsi zbrani so ji poslali iskrene želje za čimprejšnjo ozdravitev. 

Obrazložitev nagrade je objavljena na spletni strani www.kultura-natura.si. 

Več o avtorici je na spleth. npr. Wikipedia ipd. 

Nagrajena pesniška zbirka bo izšla v knjižni zbirki Kresníce predvidoma koncem 2025.

>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>

In potem? Na druženju so se na pravljičnem razgledišču nad Kropo kresale nove ideje, nove kresnice bi jim lahko rekli. Najbolj je zažarela že četrta (4.) napoved pesniškega natečaja Kresníce: objavljen bo ob izidu pesniške zbirke Ure in one  – otrokom in pesnicam, na obletnico slovesa “muze” Kristine Šuler (17. 7.1866, Kropa – 25.12.1959, Ljubljana).

Lep pozdrav iz kovaške, glasbene, pesniške, ustvarjalne, navdihujoče Krope.Slavko Mežek, predsednik gibanja Kultura-Natura Slovenija www.kultura-natura.si 070 509980 ……..

>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>

(Naslednji dogodkii Kultura-Natura Slovenija: * 2. Etno FSEstival Selišči -Prlekija,  7.9.2025,  ob 11.h > Veberičeva domačija Selišči * koncert iz ciklusa BÖSENDORFER Wien in Kropa: pianistka Tatjana Ognjanovič, 28.9.3025, ob 17.h, “Kapelca” nad Kropo(umetnica je hčerka sopranistke Zlate Gašperšič Ognjanovič, doma iz Krope

* MePZ Lipa zelenela je, 4.10.ob 17.h (v njem večinoma prepevajo nekdanji pevci in pevke APZ Tone Tomšič. Ljubljana; dirigentka Jelka Kovačič)